Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo

Prvo prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je ZZZS izvedel po uradni dolžnosti na dan 18. 1. 2022 za vse osebe, ki so bile takrat vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in so izpolnjevale pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 196/21, 163/22, 18/23 - ZDU-10 in 84/23 - ZDOsk-1; v nadaljevanju: ZDOsk), ki se je začel uporabljati 18. 1. 2022.

Na podlagi novega Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23; v nadaljevanju: ZDOsk-1), ki je začel veljati 3. 8. 2023, je ZZZS ponovno preveril izpolnjevanje pogojev za prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo na dan 3. 8. 2023 in o tem od 13. novembra 2023 dalje, po uradni dolžnosti, skladno z ZDOsk-1, začel pošiljati odločbe zavarovanim osebam, ki so bile vključene v navedeno zavarovanje. Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo predstavlja eno izmed petih obveznih socialnih zavarovanj v Republiki Sloveniji, ki skupaj z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, obveznim zdravstvenim zavarovanjem, obveznim zavarovanjem za starševsko varstvo ter obveznim zavarovanjem za primer brezposelnosti tvorijo celovit sistem socialne varnosti v Republiki Sloveniji.

Vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne pomeni, da ste dejansko upravičeni do pravic iz dolgotrajne oskrbe ali da morate koristiti storitve dolgotrajne oskrbe. Vključitev v obvezno zavarovanje v dolgotrajno oskrbo je eden izmed pogojev za upravičenost do dolgotrajne oskrbe. O upravičenosti odločajo centri za socialno delo, na podlagi vloge, skladno s časovnico uveljavljanja pravic po ZDOsk-1. Več o tem pod »Pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo«.

V obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ste po uradni dolžnosti prijavljeni tudi vsi, ko dopolnite 18 let in ste že vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot zavarovanci ali kot družinski člani. ZZZS vam bo o vključenosti izdal odločbo po uradni dolžnosti in jo poslal na vaš naslov.  

Več o vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (pogoji, prijava idr.)

Preverite urejenost vašega zavarovanja na spletni strani

1. Kdo je zavarovan za dolgotrajno oskrbo?

Za dolgotrajno oskrbo so zavarovani vsi, ki izpolnjujejo pogoje iz 54. in 129. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23) in so:

• starejši od 18 let,
• zavarovani (kot zavarovanec ali družinski član) v obveznem zdravstvenem zavarovanju za primer bolezni in poškodbe izven dela.

Za dolgotrajno oskrbo so izjemoma lahko zavarovani tudi mlajši od 18 let, ki so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi:

• delovnega razmerja;
• samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti;
• opravljanja kmetijske dejavnosti ali
• opravljanja poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov.

2. Kdo ni zavarovan za dolgotrajno oskrbo?

Za dolgotrajno oskrbo niso zavarovane:

• osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med bivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova, in po njih obvezno zavarovani družinski člani;

• tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji, in po njih obvezno zavarovani družinski člani;
• vsi, ki so mlajši od 18 let in so zavarovani kot družinski člani v obveznem zdravstvenem zavarovanju in ne izpolnjujejo pogoja za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (razen izjem, navedenih pod točko 1).

3. Ali je treba kaj urediti glede prijave v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

Glede prijave v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vam ni treba storiti ničesar, ker ZZZS po uradni dolžnosti, na podlagi vključenosti zavarovanih oseb v obvezno zdravstveno zavarovanje, preverja tudi izpolnjevanje pogojev za prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Izjema velja le, če ste po 3. 8. 2023 prekinili vključitev v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji (npr. prenehanje delovnega razmerja), v tem primeru boste v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ponovno vključeni hkrati s prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Več o tem in glej pod točko 6.

4. Nisem prejel odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, kaj naj naredim?

Urejenost zavarovanja lahko sami preverite na spletni strani ali pa se zglasite na pristojni Območni enoti ZZZS, kjer lahko preverite urejenost svojega zavarovanja in na zahtevo pridobite duplikat odločbe o lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

5. Dopolnil sem 18 let, ali moram kaj urediti glede prijave v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

 V obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ste po uradni dolžnosti prijavljeni vsi, ko dopolnite 18 let in ste že vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot zavarovanci ali kot družinski člani. ZZZS vam bo o vključenosti izdal odločbo po uradni dolžnosti in jo poslal na vaš naslov. Glede prve prijave v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vam zato ob dopolnitvi 18 let ni treba narediti nič.

6. Želim se vključiti v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, urejam pa si tudi obvezno zdravstveno zavarovanje, kaj moram narediti?

Prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje in hkrati prijavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo uredite z obrazcem M-1 na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Z obrazcem M-1 uredite prijavo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Fizična oseba lahko prijavo uredi z obrazcem v papirni obliki na najbližji območni enoti ali izpostaviZZZS ali po pošti. Če fizična oseba razpolaga s kvalificiranim digitalnim potrdilom, lahko prijavo, odjavo ali spremembo kot priponko pošlje po elektronski pošti na območno enoto ZZZS. Zavezancem so na spletni strani ZZZS na voljo elektronsko oblikovani obrazci M (v obliki PDF). 

Kadar je zavezanec za prijavo fizična ali pravna oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, pa se prijavo, spremembo in odjavo vloži v elektronski obliki na portalu SPOT.

7. Imam urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, vendar živim v tujini. Ali bom vključen v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, saj želim nekoč koristiti pravice iz dolgotrajne oskrbe?

Če ste obvezno zdravstveno zavarovani v Republiki Sloveniji, ste vključeni tudi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, razen če spadate v eno od izjem za vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (glej pod točko 2).

Za dodatne informacije ali pojasnila glede pravic iz dolgotrajne oskrbe se lahko do vzpostavitve vstopnih točk na centrih za socialno delo obrnete na Ministrstvo za solidarno prihodnost oziroma spremljate njihova obvestila na spletni strani.

8. Kdo so zavezanci za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

ZDOsk-1 določa kot začetek zbiranja prispevkov 1. julij 2025, zato do takrat ni obveznosti plačila prispevkov v ta namen.

Po 1. 7. 2025 pa nastopi obveznost plačila prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

ZDOsk-1 določa naslednje zavezance za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo:

• zavezanci za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, prispevka, ki se plačuje od dohodkov iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ali drugih predpisih;
• zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo, ki niso zavarovanci za dolgotrajno oskrbo na podlagi ZDOsk-1 (to so zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju zavarovani kot družinski člani zakonci ali starši);
• zavarovanci za dolgotrajno oskrbo, ki so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni kot osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejemajo pokojnino po predpisih Republike Slovenije oziroma preživnino po predpisih o preživninskem varstvu kmetov.

9. Po 3. 8. 2023 sem dopolnil 18 let in prejel odločbo o vključitvi v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Ali bom za to moral plačevati kakšen prispevek?

Zakon o dolgotrajni oskrbi določa kot začetek zbiranja prispevkov  1. julij 2025, zato do takrat ni obveznosti plačila prispevkov v ta namen.

Prav tako tudi po 1. juliju 2025 ni obveznosti plačila prispevka za zavarovane osebe, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju in posledično v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo zavarovane kot družinski član otrok. Po ZDOsk-1 namreč prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne plačujejo osebe, ki so na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovani kot družinski člani zavarovanca:

• otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve),
• pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,
• vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke.

10. Kakšen je znesek, ki ga moram prispevati za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo? 

ZDOsk-1 določa kot začetek zbiranja prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo 1. julij 2025, zato do takrat ni plačila prispevkov v ta namen. Prispevki se plačujejo po zakonsko določeni prispevni stopnji od zakonsko določene osnove. Prispevke plača zavezanec za plačilo prispevka.

Prispevna stopnja znaša:

• 1 % za posameznega zavezanca za plačilo prispevka (prispevek delavca in prispevek delodajalca skupaj znaša 2 %);
• 1 % za zavezanca za plačilo prispevka, ki je upokojenec s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije, oziroma je kmet, ki prejema preživnino po predpisih o preživninskem varstvu kmetov;
• 2 % za zavezanca, ki je hkrati zavarovanec na podlagi:
  • delovnega razmerja, če njegov delodajalec ni zavezanec za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ali drugih predpisih,
  • samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,
  • opravljanja kmetijske dejavnosti, ali
  • opravljanja poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov;
• 2 % za zavezanca za plačilo prispevka, ki plača prispevek za zavarovanca, ki je zavarovan kot:
  • rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti in
  • oseba, ki je pridobila pravice po zakonu, ki ureja starševsko varstvo: (upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta; eden od staršev, ki si na podlagi dejavnosti plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti; eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.)

Prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo se plačuje od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, in osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek od dohodkov zavarovance iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic.

Zavarovane osebe, ki v obveznem zdravstvenem zavarovanju ne plačujejo prispevkov, v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (to so družinski člani zakonci ali starši), pa prispevke plačajo od osnove v višini 25 odstotkov zadnje znane povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Glede dodatnega tolmačenja vsebin, vezanih na samo izvedbo plačila prispevkov, bomo lahko konkretnejše odgovore podali v letu 2025.

11. Ne želim biti zavarovan v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ne potrebujem dolgotrajne oskrbe, želim, da me odjavite.

Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je skladno z ZDOsk-1 obvezno zavarovanje, ki temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti, kar pomeni, da vsak prispeva v skladu s svojimi ekonomskimi zmožnostmi in koristi pravice iz dolgotrajne oskrbe v skladu s svojimi potrebami, slednje pa omogoča dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe vsakomur, ki jih potrebuje, zato vključitev vanj ni odvisna od vaše volje in privolitve, enako, kot velja tudi za preostala obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji. Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo predstavlja zavarovanje za socialna tveganja, ki so posledica bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, s katerimi se zagotavlja pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. V obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo boste zato vključeni ves čas, ko boste zanj izpolnjevali pogoje.

Če v prihodnosti ne boste več izpolnjevali pogojev za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, potem boste avtomatično odjavljeni tudi iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Zavarovana oseba ima iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo možnost koriščenja:

• nedenarne pravice (celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba, dolgotrajna oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana) ali
• denarne pravice v obliki denarnega prejemka.

Zavarovana oseba pa je lahko upravičena do dodatnih pravic: storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in sofinanciranja storitev e-oskrbe.

V ZDOsk-1 določene pravice iz dolgotrajne oskrbe se uvajajo postopno do leta 2025:

• pravica do oskrbovalca družinskega člana se začne uporabljati 1. 1. 2024,
• pravica do dolgotrajne oskrbe na domu se začne uporabljati 1. 7. 2025,
• pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji se začne uporabljati 1. 12. 2025 in
• pravica do denarnega prejemka se začne uporabljati 1. 12. 2025.

Postopno se uvajata tudi dodatni pravici: 

• pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti: če gre za upravičence dolgotrajne oskrbe na domu in oskrbovalca družinskega člana, se začne uporabljati 1. 7. 2025, za upravičence dolgotrajne oskrbe v instituciji in upravičence dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka pa z dnem 1. 12. 2025;
• pravico do storitev e-oskrbe: če gre za upravičence dolgotrajne oskrbe na domu, upravičence do oskrbovalca družinskega člana in za upravičence nad 80 let starosti, se začne uporabljati 1. 7. 2025, za upravičence do dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka pa z dnem 1. 12. 2025.

Za dodatne informacije ali pojasnila glede pravic iz dolgotrajne oskrbe se lahko do vzpostavitve vstopnih točk na centrih za socialno delo obrnete na Ministrstvo za solidarno prihodnost oziroma spremljate njihova obvestila na spletni strani.