Aktivnosti uvedbe dolgotrajne oskrbe

Zakonodajalec je na podlagi ZDOsk-1 Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) poleg izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ), naložil še izvajanje povsem nove oblike socialnega zavarovanja – obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevanju: OZDO), ki predstavlja nov peti steber socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Glede na izvedene aktivnosti v letu 2024 in zaznana tveganja je služba ZZZS zaznala pomembna tveganja za uspešno uveljavitev dolgotrajne oskrbe. Na tveganja služba ZZZS Ministrstvo za solidarno prihodnost (v nadaljevanju: MSP) opozarja že celo leto. Zaznana tveganja pri uvedbi dolgotrajne oskrbe smo predstavili tudi na posvetu o dolgotrajni oskrbi »Med politiko in izvajalci ter uporabniki in svojci«, ki je bil 6. 5. 2025 v Državnem svetu in na posvet o dolgotrajni oskrbi »Združimo moči za dostopno in varno dolgotrajno oskrbo«, ki je bil 30.9.2024 v sklopu festivala za III. življenjsko obdobje. 

Povzetek ključnih tveganj

1. Potrebne spremembe ZDOsk-1

Na novelo ZDOsk-1, ki je bila v javni razpravi do 18. 10. 2024, je bil pripravljen in poslan odziv službe ZZZS. MSP je podal zagotovilo, da bo večina predlogov ZZZS upoštevana. Vendar novela, ki naj bi bila sprejeta še to leto vsebuje le 16. členov z najnujnejšimi popravki in se močno razlikuje od novele zakona, ki je bila v javni razpravi. To pomeni, da večina predlogov ZZZS dejansko ni upoštevana, med drugim tudi dopolnitve tistih členov, s katerimi si je ZZZS želel zagotoviti zadostne pravne podlage, za pridobivanje podatkov in vodenje zbirk podatkov (42. člen - osebni načrt, 44. člen – obveščanje, 97. člen – zbirke podatkov, ki jih zbira in upravlja ZZZS, 101. člen – dostop ZZZS do drugih zbirk podatkov ZDOsk-1).

Resno tveganje predstavlja prepočasno in delno spreminjanje zakonodaje. Trenutno se soočamo s tveganjem zaradi nejasnih in pomanjkljivih pravnih podlag in drugih nujno potrebnih dopolnitev zakona ter nepredvidenih sprememb določb zakona, ki (lahko) bistveno spreminjajo obstoječe procese in tokove, ki so zapisani v veljavnem ZDOsk-1 in s tem posežejo v že pripravljene rešitve na strani ZZZS.

Tveganje predstavlja tudi pomanjkanje pravnih podlag tudi na ravni podzakonskih predpisov, saj še  vedno ni sprejet Pravilnik o izhodiščih za oblikovanje cen urnih postavk DO, ki je eden od ključnih podzakonskih aktov z vidika ZZZS. Izhodišča za oblikovanje cene enot storitev DO, bodo opredeljena v tem pravilniku, ki bi ga moralo ministrstvo skladno s prvim odstavkom 138. člena ZDOsk-1 sprejeti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve zakona oziroma v skladu z zavezami v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, do konca septembra 2024. 

2. Neusklajene priprave na uvedbo DO med deležniki

Dejstvo je, da vsebinske in tehnične priprave med deležniki (poleg ZZZS še ministrstvo, CSD, izvajalci dolgotrajne oskrbe, NIJZ…) še vedno niso povezane in usklajene. Služba ZZZS je podala pobudo po ustanovitvi nacionalne koordinacijske skupine ključnih deležnikov že septembra 2023. Menimo, da je treba takoj vzpostaviti in aktivirati te skupine (ki še vedno ni ustanovljena), z namenom usklajene in pravočasne priprave vseh na uvedbo dolgotrajne oskrbe ob hkrati zagotovitvi pravočasne digitalizacije procesov. Skupina lahko pomaga pri omejevanju in zniževanju tveganj ter usmerjanju pozornost na tiste aktivnosti, ki jih je nujno izvesti, da se bo izvajanje dolgotrajne oskrbe v letu 2025 lahko začelo.

3. Vzpostavitev podatkovnih tokov in informacijskih rešitev med deležniki

Za pravočasno vzpostavitev informacijskih rešitev, tako na strani ZZZS, kot na strani izvajalcev in vstopnih točk morajo biti najprej zagotovljene zadostne pravne podlage za pridobivanje podatkov in vodenje zbirk podatkov (točka 1), nato pa je treba pravočasno vzpostaviti podatkovne poti med vsemi deležniki, ki so prisotni v procesu odločanja, izvajanja in plačevanja dolgotrajne oskrbe saj je to  predpogoj za delovanje sistema dolgotrajne oskrbe, tako z vidika povezovanja, kot tudi ustrezne ravni digitalizacije procesov. 

Dejstvo je, da bil bilo treba informacijske rešitve, po katerih bo stekel celotni podatkovni tok med CSD, izvajalci dolgotrajne oskrbe, ZZZS, NIJZ in ministrstvom, zagotoviti širše, pripravljene morajo biti pred 1. julijem 2025. ZZZS pa mora vsebinska in tehnična navodila za izvajalce DO in ponudnike e-oskrbe ter svoj del informacijskih rešitev za prevzem in kontrolo podatkov pripraviti najkasneje do 31. 3. 2025, da bodo izvajalci DO pravočasno prilagodili svoje informacijske sisteme. Predpogoj za pravočasno pripravo rešitev na ZZZS sta usklajen nabor podatkov z MSP, kar pa zaradi pomanjkljivih pravnih podlag še vedno ni.

Služba ZZZS se zaveda pomena pravočasnega informiranja izvajalcev o napovedanih potrebnih spremembah, zato smo načrt izmenjave podatkov med ZZZS in izvajalci predstavili podjetjem, ki zagotavljajo informacijsko podporo domovom starejših občanov, ki pa so na predstavitvi izpostavili, da nujno potrebujejo tudi informacije s strani MSP glede ostalih izmenjav podatkov (npr. med vstopnimi točkami in izvajalci). Prav tako so opozorili na vprašanje financiranja nadgradenj informacijskih sistemov izvajalcev DO za evidentiranje in elektronsko poročanje podatkov ZZZS-ju. Ministrstvo se na pobude še ni odzvalo.

Za pravočasno pripravo na strani izvajalcev morajo izvajalci biti pravočasno vključeni v javno mrežo dolgotrajne oskrbe, ponudniki e-oskrbe pa pravočasno izbrani na natečaju, ki ga mora izpeljati MSP. 

Glede na fazo priprave začasne informacijske rešitve in ob sočasni nezadostni aktivnosti ministrstva pri zagotavljanju rešitev za vzpostavitev podatkovnih tokov tudi izven procesa odločanja o pravicah do dolgotrajne oskrbe, obstaja tveganje, da se vsi deležniki do 1. julija 2025 ne bodo ustrezno pripravili na izvajanje dolgotrajne oskrbe. ZZZS mora pridobiti potrebne vhodne podatke pravočasno na strukturiran in avtomatiziran način, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od odzivnosti drugih deležnikov in njihove pravočasne izvedbe priprav, saj kot je bilo izpostavljen mora ZZZS za izvajanje nalog vzpostaviti podatkovne tokove z ostalimi deležniki, na kar morajo biti v vsebinskem in tehničnem smislu pripravljeni vsi (na primer: CSD - podatki iz odločbe o (ne)upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, izvajalcev dolgotrajne oskrbe -podatki iz osebnega načrta, NIJZ - register izvajalcev dolgotrajne oskrbe in ministrstvo - podatki o ponudnikih storitev e-oskrbe). 

V nasprotnem primeru obstaja tveganje glede pravilnosti in pravočasnosti obračuna in izplačila denarnega prejemka in plačila opravljenih storitev.

Na pomembnost pravočasne zagotovitve zadostnih pravnih podlag v noveli ZDOsk-1 in povezovanje vseh deležnikov v procesu služba ZZZS redno opozarja ministrstvo.

4. Prispevki OZDO

S 1. 7. 2025 ZDOsk-1 uvaja prispevke za DO za nov peti steber socialnega zavarovanja. Člen 49 ZDOsk-1 določa vodenje denarnih sredstev za OZDO tako, da ZZZS posluje preko ločenega računa za OZDO, in da ima tudi druge podračune za prispevke OZDO, katerih nadzornik je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), pri čemer podrobneje ne ureja načina plačila na podračune in razporejanja prejemniku, ki je ZZZS. Člen določa tudi, da se sredstva na računu ZZZS za OZDO porabljajo izključno za namene, določene s tem zakonom. ZDOsk-1 v 50. členu določa tudi ločeno načrtovanja prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov za OZZ in ločeno za OZDO. Prav tako je v Odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2025-2027, določen najvišji obseg izdatkov ločeno za OZZ in OZDO v okviru ZZZS. 

ZZZS je pristopil k ureditvi plačevanja in razporejanja prispevkov OZDO že poleti 2023 in nadaljeval v letu 2024 med predstavniki Ministrstva za finance (v nadaljevanju: MF), UJP, FURS in ZZZS. Deležniki so  predstavili različna stališča in različno razumevanje določb ZDOsk-1 in drugih pravnih aktov, ki urejajo način plačevanja in razporejanja obveznih dajatev. MSP, MZ in služba ZZZS zagovarjamo ločitev denarnih tokov med OZZ in OZDO ter uporabo ločenega prehodnega davčnega podračuna (v nadaljevanju: PDP) za prispevke DO, saj menimo, da je le-ta nujna za zagotovitev transparentnost, zakonitost in skladnosti z določbami ZDOsk-1 in ZZVZZ. MF pa meni, da je dovolj skupni PDP, saj se sredstva zbrana s prispevki nakazujejo istemu prejemniku tj. ZZZS in da za ločeno vodenje in namensko porabo sredstev zadostuje samo računovodska evidenca.

Očitno gre za neusklajenost med ministrstvi, posledice pa bodo pri izvajanju OZDO v ZZZS. Služba ZZZS  vztrajala pri ločenem podračunu, saj bo edina blagajna v državi, ki bo izvajala dve vrsti socialnih zavarovanj, ki morata biti povsem ločeni, tako glede načrtovanja kot porabe sredstev.

Nadalje se pojavlja vse več teženj po določanju neto osnove za plačilo prispevkov (primer: invalidska podjetja, upokojenci, invalidska nadomestila ipd) ali drugačnih izjem. Služba ZZZS izjem glede obrutenja osnov ne podpira, ker v Republiki Sloveniji na splošno velja sistem obrutenja. Hkrati pa se zavedamo, da gre pri tem vprašanju za sistemsko vprašanje obrutenja osnov in ZZZS ni pristojen za podajanje mnenja o pravilnosti oziroma nepravilnosti obrutenja osnov pred izračunom prispevkov za OZDO. Ker pa je ZZZS eden izmed pomembnejših deležnikov sistema dolgotrajne oskrbe v Republiki Sloveniji, katerega vloga je nadzorovati in zagotavljati sredstva za nemoteno delo celotnega sistema, se zavzemamo za ohranitev dosedanjega sistema obrutenja, kot ga poznamo v OZZ in njegovo preslikavo v sistem pobiranja prispevkov OZDO. Vsako ukinjanje oziroma izvzemanja obrutenja osnov, se bo neposredno odrazilo v nižjih prihodkih sistema in imelo negativne posledice na obseg pravic, ki bodo plačane iz OZDO, zato služba ZZZS temu nasprotuje. 

Če bo prišlo do sprememb obrutenja osnov ali določanju izjem pri plačevanju prispevkov za OZDO, potem je potrebno, da se ZZZS manko sredstev iz naslova prispevkov zagotovi iz proračuna ali pa se izvede celovita sprememba, tudi z vidika višine prispevnih stopenj.

V zvezi s 54. členom ZDOsk-1 služba ZZZS vztraja pri dodatnih izključitvah oziroma izjemah glede obveznosti zavarovanja in koriščenja pravic do DO. V delu izključitev iz obveznega zavarovanja za DO je treba dodati dve novi kategoriji. To so osebe, ki so se izselile iz RS ali ne prebivajo v RS, vendar glede na meddržavno pogodbo med RS in drugo državo, ohranjajo status zavarovane osebe v OZZ, saj bo šlo v nasprotnem primeru za neenako obravnavo zavarovancev za DO, ki živijo v Republiki Sloveniji in tistih, ki živijo izven Republike Slovenije, kjer ne velja pravni red EU ter povzročilo nezmožnost izvajanja določb glede pobiranja prispevkov in spremljanja uresničevanja pravic do DO. V primeru prebivanja izven RS je mogoče uveljaviti pravico do denarnega prejemka, pri čemer pa se namenska raba ne bo mogla preverjati.

Poudarjamo, da je izključitev teh zavarovanih oseb iz zavarovanja za DO nujna, saj se s tem: 

• odpravlja neenako obravnavo zavarovancev za DO, ki živijo v Republiki Sloveniji in tistih, ki živijo izven Republike Slovenije, kjer ne velja pravni red EU;
• preprečuje škodo, ki bi nastala zaradi pomanjkanja podatkov in posledičnega odtekanja sredstev v tujino, bodisi kot nenamerno ali pa celo v posledici namernega izkoriščanja pomanjkljivosti v sistemu zavarovanja za DO;
• preprečuje škodo v sistemu OZDO zaradi neobstoja meddržavnih dogovorov;
• preprečuje neizvajanje določb glede pobiranja prispevkov.

Tatjana Kolenc