Sindikalne novice

I. Pogajanja za nov plačni sistem v javnem sektorju

Tudi v letu 2024 so bile ključne aktivnosti Sindikata socialnega zavarovanja Slovenije povezane z uveljavitvijo plačne reforme, ki jo je aktualna vlada napovedala takoj ob nastopu svojega mandata najkasneje do polletja 2023. Aktivnosti in zaplete, ki so spremljali pogajanja za plačno reformo v letu 2023, sem podrobno opisala v lanskem Občasniku, o dogajanju v letu 2024, povezanem s plačno reformo, ki so ga tudi v tem letu spremljali številni zapleti, nezadovoljstvo, stavke, bojkoti pogajanj, ipd., sem v informacijah za člane sindikata sproti poročala.

Poročilo za Občasnik za leto 2024 bom tokrat začela z rezultati zelo napornih, dolgotrajnih pogajanj, ki so se nekajkrat znašla v slepi ulici, nemalokrat tudi zaradi neustreznega odzivanja vladne strani, nerealnih pričakovanj, včasih tudi nepopolnega razumevanja kompleksne problematike, težko bi pri naštevanju razlogov obšla tudi vpliv ustreznih in neustreznih primerjav med plačnimi razredi delovnih mest in tudi med dejavnostmi.

Pogajanja so potekala na ravni krovne pogajalske komisije in po posameznih t. i. plačnih stebrih, med vladno pogajalsko skupino, ki je zastopala vse delodajalce v javnem sektorju, in sindikalno pogajalsko skupino kot predstavnico zaposlenih v javnem sektorju. Na stebrnih pogajanjih so na vladni strani sodelovali tudi predstavniki nekaterih javnih zavodov, ki pa so se lahko samo strinjali z vladnimi predlogi, v naši dejavnosti pa niso nikoli nasprotovali sindikalnim predlogom za višje uvrstitve delovnih mest, ki so bili posredovani kot odgovori na vladne predloge, več niso mogli narediti.

Ob koncu pogajanj so mnogi zaposleni prepričani, da so v primerjavi z drugimi dobili premalo, temu botruje tudi nagnjenost k presojanju oz. primerjanju zahtevnosti delovnih mest predvsem iz svojega zornega kota. Zagotovo nesorazmerja s to plačno reformo niso v celoti odpravljena, povzročena so bila tudi nekatera nova. Na rezultate pogajanj, ki so zagotovo tudi interesna, namreč vsaj delno vpliva tudi moč posameznega sindikata, ki je pogojena s številom zaposlenih v dejavnosti in deležem teh zaposlenih, ki so vključeni v posamezen sindikat dejavnosti. Naš sindikat dejavnosti zastopa relativno malo javnih uslužbencev, delež sindikalno organiziranih je relativno visok, zelo pomembna prednost našega sindikata dejavnosti je, da edini zastopa eno "celo" plačno skupino. Na koncu so tudi tisti, ki so najbolj glasno protestirali in bojkotirali pogajanja, ugotovili, da je uveljavitev plačne reforme tudi za njihove člane boljša kot njena neuveljavitev, in da trditve, da bi z usklajevanjem vrednosti PR z inflacijo njihovi člani dobili več kot s plačno reformo, nimajo nobene resne podlage, in podpisali kolektivne pogodbe dejavnosti. V primeru, da KP v dejavnosti ne bi podpisal noben reprezentativni sindikat za to dejavnost, bi za zaposlene v tej dejavnosti veljala samo prevedba na novo plačno lestvico, ne pa tudi dvig plač na podlagi odprave nesorazmerij, ki so določena v KP dejavnosti.

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS)

ZSTSPJS je bil objavljen v Uradnem listu št. 95, dne 08. 11. 2024.

Objavljeno besedilo ZSTSPJS, ki smo ga usklajevali na 66 sejah delovne skupine, je pomembno drugačno od osnutka zakona, ki je bil marca 2023 posredovan v javno razpravo. ZSTSPJS prinaša številne spremembe v plačnem sistemu v javnem sektorju, ki so pozitivne za zaposlene v javnem sektorju. Ena najpomembnejših je v izpolnjeni zavezi, da v javnem sektorju ne bo več plače, ki bi bila nižja od minimalne plače. 

V ZSTSPJS so tudi podlage za bolj dosledno upoštevanje načela o primerljivem plačilu za primerljivo delo, ki je temeljno načelo Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je trenutno še v uporabi, in tudi novega ZSTSPJS, razširjene so možnosti za variabilnonagrajevanje zaposlenih, za bolj stimulativno nagrajevanje na novo zaposlenih v javnem sektorju:

Namesto ob začetku pogajanj napovedanega dodatka za deficitarnost je predvidena možnost uvrstitve javnega uslužbenca ob prvi zaposlitvi v javnem sektorju za 10 PR višje od osnovnega PR DM, ob izpolnjevanju določenih pogojev. Nerazumljivo ob tem pa je, da je za že zaposlene v javnem sektorju to mogoče samo ob pridobitvi soglasja resornega ministra, na začetku usklajevanj zakona ta možnost za že zaposlene sploh ni bila predvidena, dobro smo se namučili, da je bila dodana vsaj ob omenjenem predhodnem soglasju. Ker je bilo na začetku aktivnosti za uveljavitev plačne reforme največ težav pri zaposlovanju informatikov, je v zakonu določba, ki omogoča, pod določenimi pogoji, zaposlitev informatikov glede na njihova specifična znanja in kompetence, ne glede na raven formalne izobrazbe*. Zelo kmalu po začetku pogajanj smo se vsi v javnem sektorju soočali s splošnim pomanjkanjem delovne sile, odhajanjem zaposlenih zaradi nekonkurenčnosti plač, zato je bila v zakon dodana prehodna določba, ki omogoča, pod določenimi pogoji, tudi spregled izobrazbe za že zaposlene delavce**. Obe rešitvi sta zelo aktualni tudi za zaposlene v naši dejavnosti, v zvezi s tem je veliko vprašanj, zato povzemam obrazložitvi za omenjeni določbi, navedeni v predlogu ZSTSPJS (*zakon določa možnost zaposlitve brez ustrezne izobrazbe, in sicer v primeru, ko gre za delovno mesto do vključno VII/2. tarifnega razreda na področju zagotavljanja upravljanja in varnosti informacijsko-komunikacijskih sistemov, kamor sodijo npr. primeri zagotavljanja delovanja operacijskih sistemov, računalniškega programiranja. V tem primeru mora javni uslužbenec imeti najmanj izobrazbo, ki ustreza V. tarifnemu razredu. Takšna zaposlitev pa se sklene pod pogojem, da bo v obdobju poskusnega dela v trajanju šest mesecev izkazal znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje del in nalog za delovno mesto v višjem tarifnem razredu.** Javni uslužbenci, ki so na dan začetka uporabe tega zakona že daljši čas zaposleni pri delodajalcih v javnem sektorju, so lahko premeščeni ali sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu, tudi če imajo pridobljeno nižjo raven izobrazbe od zahtevane za to delovno mesto, pa zahtevana izobrazba za zasedbo tega delovnega mesta ni določena z zakonom oziroma ne gre za regulirane poklice, pod naslednjimi pogoji: če imajo izobrazbo, ki ustreza dve ravni nižjemu tarifnemu razredu ter so najmanj 15 let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih so opravljali istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazali ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v VI. ali VII/1. tarifnemu razredu, če imajo izobrazbo, ki ustreza eni ravni nižjemu tarifnemu razredu ter so najmanj 10 let zaposleni pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih so opravljali istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazali ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v VI. ali VII/1. tarifnemu razredu ali če imajo izobrazbo, ki ustreza največ dve ravni nižjemu tarifnemu razredu ter so najmanj 10 let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih so opravljali istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazali ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v V. ali nižjem tarifnemu razredu. V leta zaposlitve za izpolnitev pogojev šteje tudi čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo pri tem delodajalcu po drugih pravnih podlagah, če so ob tem obstajali elementi delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in je javni uslužbenec za to delo naknadno sklenil pogodbo o zaposlitvi).

Pomembno za uspešno uveljavitev obeh določb v praksi bo enotno ravnanje na podlagi natančno določenih usmeritev, seveda ob upoštevanju določb zakona, brez interpretacij, za katere v zakonu ni podlage.

Z ZSTSPJS je odpravljeno nerealno ocenjevanje delovne uspešnosti za napredovanje, napredovanje je v novem zakonu avtomatizirano, povezano s potekom določenega časovnega obdobja. Javni uslužbenci lahko na delovnem mestu napredujejo za deset plačnih razredov. Časovno obdobje za napredovanje se podaljšuje sorazmerno glede na število že pridobljenih plačnih razredov napredovanj. Javni uslužbenec vsakokrat napreduje za en plačni razred, izjemoma je možno pospešeno napredovanje oz. zadržano napredovanje. 

Časovna obdobja za napredovanje so na začetku kariere krajša, nato pa daljša, in sicer javni uslužbenec prvič napreduje po dveh letih (prvi plačni razred napredovanja), drugič in tretjič enako po dveh letih (drugi in tretji plačni razred napredovanja), v četrti do sedmi plačni razred vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnje plačne razrede pa vsakič po nadaljnjih štirih letih. 

Javni uslužbenec, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. decembra preteklega leta do vključno 1. junija tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. junija tekočega leta., javni uslužbenec, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. junija do vključno 1. decembra tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. decembra tekočega leta. Delodajalec javnemu uslužbencu izroči predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi najpozneje 15 dni pred izpolnitvijo pogojev za napredovanje. Časovno obdobje za napredovanje teče od prve zaposlitve v javnem sektorju, od zadnjega napredovanja v višji plačni razred oziroma od prekinitve časovnega obdobja, ki je opredeljeno v devetem odstavku tega člena. Časovno obdobje za napredovanje se prekine ob premestitvi ali zaposlitvi na drugem delovnem mestu, ki je uvrščeno v višji tarifni razred in ob prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju, razen če gre za prekinitev delovnega razmerja, ki je krajša od 90 dni.

Pri napredovanju 01. 12. 2024 bodo tako zadnjič upoštevane ocene DU za napredovanje. Od 01. 01. 2025 bo kriterij za napredovanje število že doseženih PR napredovanj in število let delovne dobe.

Ocenjevanja delovne uspešnosti za napredovanje v letu 2025 (za leto 2024 ne bo več), ocene, ki jih delavci, ki 01. 12. 2024 ne bodo napredovali, že imajo, pri naslednjih napredovanjih ne bodo upoštevane. 

V ZSTSPJS sta združeni redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Večji je obseg sredstev za redno delovno uspešnost, ki bo ob dokončni uveljavitvi 3 %, ki jih bo obvezno porabiti v celoti, k temu se dodajo še prihranki iz naslova nezasedenih DM in neizplačanih plač zaradi odsotnosti (obvezno jih je porabiti 50 % za ta namen, torej zaposlenim, ki izvajajo dodatne naloge zaradi odsotnosti sodelavcev ali nezasedenih delovnih mest), in sredstev za projekte, višja je omejitev za izplačilo delovne uspešnosti na individualni ravni, ki je lahko 30%,oziroma 50 % za sodelovanje v projektu.

Določeni so splošni kriteriji in merila za izplačilo dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev, in sicer se doseganje nadpovprečnih rezultatov javnega uslužbenca presoja po naslednjih kriterijih:
kakovost, natančnost, samostojnost, obseg dela in učinkovitost dela.

Izrecno je določeno, da se kot poseben kriterij upošteva opravljanje dodatnega dela ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.

Podrobneje bodo kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost določeni s kolektivno pogodbo dejavnosti, najkasneje do 31. 12. 2025.

V ZSTSPJS smo uspeli s predlogom za zagotovitev dodatka za mentorstvo zaposlenim za uvajanje dijakov in študentov, ki bodo opravljali obvezno prakso.

Tako kot ZSPJS, tudi ZSTSPJS določa razvrstitev ravni zahtevane izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti, ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog, in temu ustrezno določa razvrstitev v tarifne razrede, in sicer v devet tarifnih razredov. V primerjavi z veljavnim ZSPJS se višješolska izobrazba (prejšnja) ne določa več v okviru VI., ampak v okviru VII/1. tarifnega razreda. V sklop višješolske izobrazbe (prejšnje) sodijo višješolski študijski programi, sprejeti pred 1. 1. 1994 po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89). Študij po tem programu je bilo mogoče začeti do leta 1994 in zaključiti do leta 2002, praviloma gre za prvostopenjske (dvoletne) študijske programe v okviru univerz. V VIII. tarifni razred pa so, poleg DPI in specializacij v zdravstvu, dodane tudi druge specializacije, opravljene po programih, za katere je pogoj zaključena visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrski študij (2. bolonjska stopnja), ki prav tako kot DPI in specializacije v zdravstvu ne pomenijo pridobitve višje ravni izobrazbe.

V ZSTSPJS je nova plačna lestvica, ki ima 67 plačnih razredov, prvi plačni razred je enak znesku minimalne plače, 67. PR pa je sedemkratnik minimalne plače. V prilogi ZSTSPJS je tudi prevedba plačnih razredov sedanje plačne lestvice v plačne razrede nove plačne lestvice, 

Ena glavnih slabosti ZSTSPJS so relativno manj stimulativni učinki prehoda na nov plačni sistem za javne uslužbence, zaposlene na višje uvrščenih delovnih mestih, predvsem tiste, ki so že dosegli 7, 8 ali 9 plačnih razredov napredovanj. To je posledica znižanega razpona med plačnimi razredi, ki je na sedanji plačni lestvici 4 %, na lestvici v ZSTSPJS pa je 3 %. Z ohranitvijo 4 % razpona med plačnimi razredi v novi plačni lestvici ne bi bilo mogoče v okviru vsaj pogojno še sprejemljivih stroškov plačne reforme, ki so ocenjeni na rekordnih več kot 1,5 milijarde evrov, zagotoviti vrednosti prvega plačnega razreda v višini minimalne plače, in podlag za ustreznejše plače direktorjev največjih javnih zavodov v državi, ki so v plačni skupine B, njihove plače so določene z vladno uredbo, nimajo napredovanj, od leta 2008 se njihovi plačni razredi niso spremenili, posledično imajo mnogi njihovi podrejeni, ki imajo veliko napredovanj, plače, ki so le 2 plačna razreda nižje od njihovih plač, veliko je primerov, ko dosegajo enake ali celo višje PR. 

Nobene posebne dodane vrednosti ne vidim v t. i. plačnih stebrih, ki so novost v novem plačnem sistemu. Bili so paradni konj odstopljene ministrice, omejili naj bi primerjave med plačnimi razredi delovnih mest na primerjave znotraj posameznih stebrov, ker pa to na koncu ni obveljalo, zato ne razumem, zakaj stebri niso bili odpravljeni. O tem smo v delovni skupini sicer razpravljali, medtem so se pogajanja po plačnih stebrih že začela, to je morda glavni razlog, da so ostali v zakonu.

V prehodnih določbah ZSTSPJS je natančno določen tudi postopek prehoda (prevedbe) na nov plačni sistem. Postopek za posameznega javnega uslužbenca temelji na primerjavi vrednosti PR DM z upoštevanimi dodanimi PR za t. im. odpravo nesorazmerij in doseženih PR napredovanj v stari plačni lestvici v vrednosti PR delovnih mest, v katere so DM uvrščena v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, prav tako z upoštevanjem že doseženih PR napredovanj.. Za prevedbo na individualni ravni velja višji znesek, na podlagi katerega se določi PR javnega uslužbenca (PR, katerega vrednost na novi plačni lestvici je najbližja višjemu od izračunanih zneskov. Razlika med vrednostjo plačnega razreda javnega uslužbenca na dan 31. 12. 2024 (torej z upoštevanimi napredovanji, brez upoštevanja PR za odpravo nesorazmerij) in vrednostjo PR določenega s prevedbo v novi plačni lestvici predstavlja znesek dviga plače javnega uslužbenca, ki ga bo ta dobil postopoma, v skladu z dinamiko, določeno v ZSTSPJS.

V prvem tednu novembra so bila zaključena tako krovna pogajanja kot tudi pogajanja po plačnih stebrih. Na ravni krovnih pogajanj so bili parafirani Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki ureja tudi pravico do odklopa in določa kriterije za odmero dopusta na podlagi starosti, Aneks h Kolektivni pogodbi za javni sektor, ki ureja tudi razne dodatke, določa najnižje PR DM v posameznem TR, primerljivost uvrstitev DM v javnem sektorju, in Dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju, ki določa tudi obveznost priprave opisov del in nalog delovnih mest v javnem sektorju do 31. 12. 2026 v skladu s 107. členom ZSPJS in sklenitev nove KP o metodologiji za uvrščanje delovnih mest, ki bo podlaga za objektivnejše vrednotenje delovnih mest in nazivov v javnem sektorju in vzpostavitev ustreznih razmerij med njimi, do 01. 01. 2028, takojšen pristop k realizaciji neuresničenih zavez iz sklenjenih stavkovnih sporazumov, med katerimi je tudi sklenitev normativnih delov KP dejavnosti, ki teh še nimajo. Določeno je tudi imenovanje 15 članske delovne skupine za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema, ki bo pristojna za oblikovanje skupnih mnenj o ključnih vprašanjih, povezanih z implementacijo in izvajanjem novega plačnega sistema.

Na ravni stebrnih pogajanj so bili parafirani aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev in tudi nekateri stebrni dogovori. 

Vsi dokumenti so objavljeni v Uradnem listu št. 99 z dne 25. 11. 2025, ki je na povezavi https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024099.pdf.

Z objavo aneksov h kolektivnim pogodbam je bila izpolnjena določba 98. člena ZSTSPJS o obveznosti sklenitve aktov za uvrščanje (v našem primeru je to KP dejavnosti) najkasneje 30 dni pred začetkom uporabe ZSTSPJS. Po določbi omenjenega člena morajo biti akti o sistemizaciji delovnih mest usklajeni z določbami KP najkasneje 15. 12. 2024, v roku 15 dni po sprejemu novega akta o sistemizaciji pa morajo vsi zaposleni prejeti pogodbe o zaposlitvi oz. anekse k pogodbam o zaposlitvi v katerih bo določena prevedba njihove plače. V 103. členu ZSTSPJS je določena obvezna uporaba aplikacije MJU za izvedbo prevedbe in določitve postopne pridobitve pravice do plače. Večina delodajalcev opozarja, da vseh postopkov, ki so zelo kompleksni in zahtevni, kar velja tudi za pripravo aplikacije MJU, ne bo mogoče izvesti v navedenih rokih. 

Aneks št. 5 h Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti - tarifni del (Aneks) 

Pogajanja za aneks h KP za dejavnost obvezne socialne varnosti so potekala v okviru 3. plačnega stebra, v katerega sodijo sodijo javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti, ki sodijo v plačne skupine E – Delovna mesta na področju zdravstva, F – Delovna mesta na področju socialnega varstva in K – Delovna mesta na področju obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.

Na koncu pogajanj so bili podpisani aneksi h KP dejavnosti, tudi naše, in Dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialne varnosti, v katerem so tudi zaveze o preučitvi možnosti določitve nazivov tudi v dejavnosti obvezne socialne varnosti, možnosti preučitve neplačnih ukrepov za izboljšanje razmer v dejavnostih, pripravo čistopisov kolektivnih pogodb dejavnosti, takojšnji začetek pogajanj za sklenitev normativnega dela h KP dejavnosti za obvezno socialno varnost. V zapisniku zadnjih stebrnih pogajanj je določena obveznost pristojnih za uskladitev poimenovanj in poenotenje statusa zaposlitev vodij področij, sektorjev, področne enote, območne enote in območnih služb v statutih ZPIZ, ZRSZ in ZZZS v skladu z delovnimi mesti v Aneksu.

V Aneksu je za vsa DM določeno število PR za odpravo nesorazmerij, ki so tudi podlaga za določitev PR delovnih mest v novi plačni lestvici. V Aneksu je urejen nabor delovnih mest, ki so v skladu z določbo 8. člena ZSTSPJS, uvrščena v tri plačne podskupine (K1 - strokovni delavci, K2 - strokovni sodelavci in K3 - Strokovno tehnični in administrativni uslužbenci). Zaradi z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki je še v uporabi, neusklajenega nabora delovnih mest v plačnih skupinah K in J v vseh treh zavodih, je v Aneksu razširjen nabor DM za zagotovitev določitve ustrezne plačne podskupine za vsa DM na področju izvajanja temeljnih in podpornih dejavnosti zavodov, dodana so nekatera nova delovna mesta, nekaterih ni več v naboru delovnih mest, nekatera so samo preimenovana (n. pr. DM vodij-direktorjev, ki so v plačni podskupini K01, torej ne v B, v kateri so delovna mesta direktorjev, katerih PR so določeni z uredbo).

Za vsako DM v KP dejavnosti, ki ni v ustrezni plačni podskupini (npr. DM v plačni skupini K, ki niso na področju izvajanja temeljne dejavnosti, DM v plačni skupini J, ki so na področju izvajanja temeljne dejavnosti) je določeno novo delovno mesto v ustrezni plačni podskupini z enakim plačnim razredom. Enakega plačnega razreda ni bilo mogoče zagotoviti samo za DM, za kateri je bil že po končanih pogajanjih za uvrščanje delovnih mest določen določen za 1 PR višji plačni razred na podlagi obrazložitve, da zaposleni na teh delovnih mestih sodelujejo v upravnih postopkih na področju zagotavljanja pravic iz obveznih socialnih zavarovanj - za zaposlene na teh DM, ki teh nalog ne izvajajo, omenjena obrazložitev ni mogla veljati. Delovna mesta so razdeljena v tri plačne podskupine:

V plačni podskupini K09 so, enako kot v drugih KP dejavnosti, dodana še nekatera nova visoko vrednotena delovna mesta specialistov, predvsem na področju informatike, ki smo jih v naši dejavnosti praviloma že razporedili na visoko vrednotena DM svetovalcev v plačni skupini K. Dodana so tudi DM t. im. ekspertov, katerih PR so na ravni PR delovnih mest vodij območnih enot, področij oz. sektorjev, gre za strokovnjake na nacionalni ravni, katerih razporeditev na DM ekspertov mora potrditi pristojni minister.

V določbah Aneksa in njegovih prilogah so zagotovljene potrebne podlage za prevedbo na nov plačni sistem na podlagi določb ZSTSPJS.

Za ponazoritev postopka predstavljam prevedbo za dve delovni mesti, na katerih je v naši dejavnosti veliko zaposlenih:

1. DM: upravni referent za zdravstveno zavarovanje ZZZS) /strokovni delavec za izvajanje zavarovanj/zaposlovanja (ZPIZ,ZRSZ), ki ima na dan 31. 12. 2024 7 PR napredovanj:

Prevedba PR DM:

V skladu s 95. členom ZSTSPJS, se plačni razred delovnega mesta, ki je podlaga za prevedbo, določi tako, da se izhodiščnemu plačnemu razredu delovnega mesta in naziva, veljavnemu na dan 31. decembra 2024, ki je v našem primeru 23. PR prišteje število plačnih razredov zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, določenih v Aneksu, v našem primeru je to + 3 PR. 

Plačni razred, določen v skladu s prejšnjim odstavkom (23. PR + 3 PR = 26. PR), se prevede v plačni razred v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del ZSTSPJS. Prevedeni plačni razred predstavlja izhodiščni plačni razred delovnega mesta, določen v Aneksu in na tej podlagi tudi v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest (PSDM), ki je 8. PR Končni plačni razred delovnega mesta se v KP dejavnosti in v aktih o sistemizaciji določi tako, da se izhodiščnemu plačnemu razredu prišteje deset plačnih razredov (8. PR + 10 PR = 18. PR). 

Prevedba PR javnega uslužbenca: 

V skladu s 96. členom ZSTSPJS se javnemu uslužbencu ob prehodu v nov plačni sistem, plačni razred, ki je podlaga za prevedbo, določi tako, da se mu na delovnem mestu, ki ga zaseda 31. decembra 2024, upošteva plačni razred, v katerega je javni uslužbenec uvrščen na dan 31. decembra 2024 (23. PR + 7 PR napredovanj): 30. PR

Temu plačnemu razredu se prišteje število plačnih razredov, pridobljenih zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, določenih v aktu za uvrščanje. (30. PR + 3 PR) = 33. PR

Prevedeni plačni razred javnega uslužbenca je v skladu s prevedbo plačnih razredov v Prilogi ZSTSPJS 15. PR

 Uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred: 

V skladu z določbo 97. člena ZSTSPJS se javnega uslužbenca se v skaldu z ZSTSPJ uvrsti v prevedeni plačni razred, določen na podlagi 96. člena ZSTSPJS, ki je v našem primeru 15. PR. 

97. člen določa tudi, da se javnega uslužbenca ne more uvrstiti v nižji plačni razred, kot je seštevek izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, določenega na podlagi 95. člena tega zakona in števila plačnih razredov napredovanj javnega uslužbenca, doseženih na tem delovnem mestu do vključno 31. decembra 2024. V našem primeru je 15. PR, ki predstavlja preveden 33. PR enak PR osnovnega PR DM, povečanega za doseženo število napredovanj (8. PR + 7 PR = 15. PR). 

Postopna pridobitev pravice do višje plače:

101. člen ZSTSPJS določa, da javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače v skladu s plačnim razredom, v katerega se uvrstijo na podlagi 97. člena zakona, postopno, v skladu z dinamiko, določeno v tem členu. Najprej se ugotovi razliko med vrednostjo plačnega razreda, v katerega se uvrstijo na dan 1. januarja 2025, in vrednostjo plačnega razreda, v katerega so ali bi bili na istem delovnem mestu uvrščeni na dan 31. decembra 2024, oziroma vrednostjo minimalne plače za leto 2024 pri tistih javnih uslužbencih, ki na dan 31. decembra 2024 prejemajo minimalno plačo. 

V našem primeru so to naslednji zneski: 
vrednost PR delavca na dan 01. 01. 2025: 15. PR - 1.896,64
vrednost PR delavca na dan 31. 12. 2024: 30. PR - 1.483,42 € 

                                RAZLIKA: 413,22 €  (27,9%)

Delavec bo razliko prejel v naslednjih zneskih:
01. 01. 2025 - + 100 € (12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €)
01. 10. 2025 - + 100 € (12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €)
01. 6. 2026 - + 70 €  (12 % razlike, vendar ne manj kot 70 €)
01. 12. 2026 - + 61,98 € (15 % razlike, vendar ne manj kot 50 €)
01. 7. 2027  - + 81,24 € (15 % razlike, vendar ne manj kot 100 € oz. razlika do končnega zneska)

2. DM svetovalec področja I, ki ima na dan 31. 12. 2024 7 PR napredovanj

Prevedba PR DM:

V skladu s 95. členom ZSTSPJS, se plačni razred delovnega mesta, ki je podlaga za prevedbo, določi tako, da se izhodiščnemu plačnemu razredu delovnega mesta in naziva, veljavnemu na dan 31. decembra 2024, ki je v našem primeru 39. PR prišteje število plačnih razredov zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, določenih v Aneksu, v našem primeru je to + 3 PR. 

Plačni razred, določen v skladu s prejšnjim odstavkom (39. PR + 3 PR = 42. PR), se prevede v plačni razred v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del ZSTSPJS. Prevedeni plačni razred predstavlja izhodiščni plačni razred delovnega mesta, določen v Aneksu in na tej podlagi tudi v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest (PSDM), ki je 24. PR Končni plačni razred delovnega mesta se v KP dejavnosti in v aktih o sistemizaciji določi tako, da se izhodiščnemu plačnemu razredu prišteje deset plačnih razredov (24. PR + 10 PR =34. PR). 

Prevedba PR javnega uslužbenca: 

V skladu s 96. členom ZSTSPJS se javnemu uslužbencu ob prehodu v nov plačni sistem, plačni razred, ki je podlaga za prevedbo, določi tako, da se mu na delovnem mestu, ki ga zaseda 31. decembra 2024, upošteva plačni razred, v katerega je javni uslužbenec uvrščen na dan 31. decembra 2024 (39. PR + 7 PR napredovanj): 46. PR

Temu plačnemu razredu se prišteje število plačnih razredov, pridobljenih zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, določenih v aktu za uvrščanje. (46. PR + 3 PR) = 49. PR

Prevedeni plačni razred javnega uslužbenca je v skladu s prevedbo plačnih razredov v Prilogi ZSTSPJS 32. PR

Uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred: 

V skladu z določbo 97. člena ZSTSPJS se javnega uslužbenca se uvrsti v prevedeni plačni razred, določen na podlagi 96. člena ZSTSPJS, ki je v našem primeru 32. PR. 97. člen določa tudi, da  javnega uslužbenca ne more uvrstiti v nižji plačni razred, kot je seštevek izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, določenega na podlagi 95. člena tega zakona in števila plačnih razredov napredovanj javnega uslužbenca, doseženih na tem delovnem mestu do vključno 31. decembra 2024. V našem primeru je 32. PR, ki predstavlja preveden 49. PR za 1 PR višji od PR osnovnega PR DM, povečanega za doseženo število napredovanj (24. PR + 7 PR = 31. PR). V 97. členu je namreč določeno,  da se plačni razredi, pridobljeni s prevedbo, ki presegajo izhodiščni plačni razred delovnega mesta, štejejo za napredovanje. V našem primeru to pomeni, da se za javnega uslužbenca upošteva, da ima 8 PR napredovanj (32. PR - 24. PR = 8 PR), to pomeni, da je bil 1 PR napredovanja ob prevedbi "porabljen" zaradi nižjega razpona med PR v novi plačni lestvici. Za napredovanje se štejejo tudi plačni razredi, pridobljeni s prevedbo, ki presegajo končni plačni razred delovnega mesta. 

Postopna pridobitev pravice do višje plače:

101. člen ZSTSPJS določa, da javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače v skladu s plačnim razredom, v katerega se uvrstijo na podlagi 97. člena zakona, postopno, v skladu z dinamiko, določeno v tem členu. Najprej se ugotovi razliko med vrednostjo plačnega razreda, v katerega se uvrstijo na dan 1. januarja 2025, in vrednostjo plačnega razreda, v katerega so ali bi bili na istem delovnem mestu uvrščeni na dan 31. decembra 2024, oziroma vrednostjo minimalne plače za leto 2024 pri tistih javnih uslužbencih, ki na dan 31. decembra 2024 prejemajo minimalno plačo. 

V našem primeru so to naslednji zneski:

vrednost PR delavca na dan 01. 01. 2025: 32. PR - 3.134,85
vrednost PR delavca na dan 31. 12. 2024: 46. PR - 2.778,44 € 

                               RAZLIKA: 356,41 €  (12,8 %)

Delavec bo razliko prejel v naslednjih zneskih: 

01. 01. 2025 - + 100 € (12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €)
01. 10. 2025 - + 100 € (12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €)
01. 6. 2026 - + 70 €  (12 % razlike, vendar ne manj kot 70 €)
01. 12. 2026 - + 50 € (15 % razlike, vendar ne manj kot 50 €)
01. 7. 2027  - + 36,41 € (15 % razlike, vendar ne manj kot 100 € oz. razlika do končnega zneska)

II. Načrtovane aktivnosti na področju dejavnosti v letu 2025

V mesecu januarju bomo na MDDSZEM ponovno posredovali poziv za takojšen začetek pogajanj za normativni del KP dejavnosti s predlogom besedila. Začeli bomo tudi z usklajevanjem kriterijev za nagrajevanje delovne uspešnosti, ki morajo biti do konca leta 2025 določeni v KP dejavnosti in ostalimi aktivnostmi, povezanimi z zapisanim v obeh predstavljenih dogovorih, podpisanih ob koncu pogajanj.

Za Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije
Nataša Kůs