Finančno poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2020

Sporočilo za javnost

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) se je danes na svoji redni seji med drugim seznanil z informacijo o finančnem poslovanju v letu 2020 ter oteženo dostopnostjo zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev.

Podatki o finančnem poslovanju ZZZS v obdobju januar–avgust 2020 izkazujejo primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 80 milijonov evrov. ZZZS se od začetka leta 2020 zadolžuje v sistemu enotnega zakladniškega računa z namenom tekočega poravnavanja obveznosti. Trenutni primanjkljaj za okoli 48,4 milijona evrov presega načrtovanega za navedeno obdobje. Razlogi za razkorak med načrtovanim in realiziranim primanjkljajem so v bistveno spremenjenih finančnih pogojih poslovanja z vplivom tako na prihodke kot na odhodke. K večjemu primanjkljaju so prispevali manjši prihodki za 38 milijonov evrov (zaradi upada gospodarske aktivnosti in zaradi začasnih interventnih ukrepov na področju prispevkov, vezanih na omilitev posledic epidemije na gospodarstvo) in večji odhodki za 10 milijonov evrov od načrtovanih za to obdobje (predvsem zaradi večjega prenosa plačil zapadlih obveznosti iz leta 2019 v leto 2020, večjih obveznosti po končnem letnem obračunu zdravstvenih storitev za leto 2019 in večjih odhodkov za nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela).

V času veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID izvajalci zdravstvene dejavnosti niso izvajali rednih storitev, torej niso opravljali pogodbeno dogovorjenega programa zaradi prepovedi izvajanja programov v celotnem obsegu. Opravljali so izključno storitve s stopnjo nujnosti »nujno« in »zelo hitro« ter storitve onkološke dejavnosti. Na podlagi prejetih poročil izvajalcev o opravljenih storitvah v obdobju januar – julij 2020 ugotavljamo, da je realizirana vrednost programa za 5 % manjša kot v enakem obdobju lani. Najnižja realizacija je zabeležena v dejavnosti naravnih zdravilišč (74 %) in v zobozdravstveni dejavnosti (78 %). V tem obdobju so izvajalci v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter dispanzerja za ženske opravili 276.142 manj obravnav kot v enakem obdobju lani (3,84 %), v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, mladino in otroke 417.063 obravnav manj (31,53 % ), v specialistični ambulantni dejavnosti 1.469.786 (16,12 %) manj storitev ter v akutni bolnišnični dejavnosti obravnavali 23.474 manj primerov (11, 78 %) kot v enakem obdobju lani. Slabša realizacija programa vpliva tudi na slabšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev. Zato je Upravni odbor ZZZS pozval vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, da se ustrezno organizirajo in izvedejo program, za katerega izvedbo so se obvezali s pogodbo z ZZZS in odpravijo zaostanke, ki so nastali v času epidemije ter na tak način prispevajo k boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev. Poleg čakalnih dob, največ težav povzroča otežen dostop do izbranega osebnega zdravnika. ZZZS zato zahteva od vseh izvajalcev, da zagotovijo optimalen oz. nemoten dostop do zdravnika. Možne rešitve so:

  • vzpostavitev Info točk za paciente oz. izboljšanja dostopnosti po telefonu, tako tehnično kakor tudi z vidika odzivnosti;
  • reorganizacija oz. centralizacija naročanja in posredovanja povratnih informacij pacientom o datumu in uri osebnega pregleda ali telefonskega razgovora z zdravnikom za več ambulant na enem mestu (npr. povratna informacija glede laboratorijskih izvidov, nadaljnjih postopkih zdravljenja, ipd.);
  • vzpostavitev posebnih info točk za naročanje na odvzem brisa in povratne informacije o izvidu odvzetih brisov na COVID na nacionalni ravni;
  • na sistemski ravni bi bilo potrebno takoj urediti prenos določenih kompetenc na medicinske sestre (npr. predpisovanje nekaterih medicinskih pripomočkov, nenujnih reševalnih prevozov ipd.) kar bi razbremenilo zdravnike (ukrep je bil že večkrat predlagan);
  • dosledno izvajanje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki po novem omogočajo, da napotni zdravnik podaljša veljavnost napotnice osebnega zdravnika, če ugotovi, da bo zavarovana oseba na podlagi že izdane napotnice potrebovala zdravstvene storitve tudi po preteku obdobja veljavnosti napotnice, ki ga je na napotnici označil osebni zdravnik (veljavnost lahko podaljša najdalj za dve leti od preteka obdobja, ki ga je na napotnici označil osebni zdravnik). To pravilo se še premalo uporablja, kar tudi po nepotrebnem povzroča ponovne obiske ali telefonske klice osebnega zdravnika;
  • vsaj začasno ustaviti zniževanje števila količnikov, ko zdravnik lahko odkloni izbiro;
  • nadaljevati z zmanjševanjem administrativnih bremen v zdravstvu;
  • nadaljevati s povečevanjem števila timov družinskih zdravnikov. Tu posebej opozarjamo, da zgolj zagotavljanje dodatnih sredstev ne bo zadoščalo. Dejstvo je, da ZZZS ne more oddati vseh programov, ki jih razpiše, saj ni zdravnikov. Zato so nujni sistemski ukrepi, kot so povečanje vpisa na medicinsko fakulteto, optimizacija poteka specializacije družinske medicine (v zadnjih letnikih naj poteka na primarni ravni in ne na klinikah), pozitivna promocija poklica zdravnika na primarni ravni, uvoz zdravnikov iz tujine.

ZZZS tudi pričakuje, da bo Ministrstvo za zdravje ponovno proučilo veljavne protokole dela in dodalo usmeritve, ki bodo zagotovile ustrezni dostop tudi »neCovid« bolnikov do zdravnika. Več angažiranja bi pričakovali tudi s strani ustanoviteljev javnih zdravstvenih zavodov (npr. občin), ki imajo poleg pristojnosti tudi odgovornost, da zagotovijo ustrezne pogoje dela v javnih zavodih in mrežo na primarni ravni. Služba ZZZS bo še bolj okrepila nadzor na tem področju, se hitro odzivala na pritožbe zavarovanih oseb in ukrepala skladno z veljavnimi predpisi, torej tudi z izrekanjem pogodbenih kazni.

V oceno finančnega poslovanja ZZZS za celotno leto 2020 ni vključenih 50 milijonov evrov za pokritje dodatnih materialnih stroškov v zdravstvu za obvladovanje nalezljive bolezni COVID-19, ki bodo na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, pokriti iz državnega proračuna. Tako bo državni proračun kril stroške zdravstvenih storitev diagnoz, povezanih z boleznijo COVID-19, stroške za osebno varovalno opremo, razkužila in stroške brisov.

Celotni prihodki so po finančni projekciji poslovanja ZZZS v letu 2020, predvideni v višini 3.221 milijonov evrov, celotni odhodki pa v višini 3.342 milijonov evrov. Primanjkljaj prihodkov nad odhodki znaša 121 milijonov evrov, ki ga bo ZZZS pokril iz lastnih virov, in sicer 35 milijonov evrov iz rezervnega sklada ter 86 milijonov evrov iz splošnega sklada. ZZZS bo po pokritju primanjkljaja prihodkov nad odhodki v letu 2020 porabil vse lastne vire za pokrivanje primanjkljaja. Izpad prispevkov in naraščajoči stroški v zdravstvu vodijo v tekoči primanjkljaj zdravstvene blagajne v višini do 140 milijonov evrov, ki ga ZZZS ne more pokriti iz lastnih virov (ki znašajo 121 milijonov evrov). Zato je ocena poslovanja do konca leta 2020 narejena na predpostavki, da se obveznosti, ki presegajo lastne vire, prenesejo v leto 2021 (v ocenjeni višini 19 milijonov evrov), kar pa še povečuje ocenjeni nepokriti primanjkljaj za leto 2021 in znaša že čez 230 milijonov evrov. S tem se oteženo financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nadaljuje tudi v leto 2021 in je še bolj ogrožena finančno stabilnost sistema, saj ZZZS nima več nobenih lastnih virov za pokritje primanjkljaja prihodkov nad odhodki. Glede na ocenjeno višino primanjkljaja v letu 2021 (kar predstavlja skoraj enomesečno porabo ZZZS) ter odvisnosti financiranja od prispevkov, morajo ključni deležniki zagotoviti sistemske spremembe za zagotovitev stabilnega in nemotenega izvajanja in financiranja javne zdravstvene službe, tudi s povečanjem deleža proračunskih virov za financiranje zdravstva. ZZZS sam, brez dodatnih ukrepov za uravnoteženje zdravstvene blagajne, ne more pripraviti uravnoteženih projekcij poslovanja za leti 2021 in 2022. Predlog za povečanje proračunskih virov za zdravstvo utemeljujemo tudi s tem, da Slovenija za zdravstvo na prebivalca po pariteti kupne moči nameni 17 % manj od povprečja EU28, hkrati pa zaostaja za primerljivimi državami članicami EU s podobnimi sistemi zdravstvenega varstva (delež proračunskih sredstev za zdravstvo v Sloveniji znaša 3 %, v primerljivih državah članicah EU znaša ta delež okoli 10 %).

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE