»Trenutno stanje v zdravstvu moramo nasloviti s kratkoročnimi ukrepi, hkrati pa delati na sistemskih. Digitalizacija in informatizacija pa se ne moreta zgoditi čez noč,« ob pozdravljanju reforme zdravstva v intervjuju za Svet24 poudarja doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, ki izpostavlja tudi, da je treba fokus digitalizacije in informatizacije usmeriti na vse deležnike v zdravstvenem sistemu, ker če želimo priti do podatkov o stroških pri izvajalcih, ne moremo nadgraditi sistema zgolj pri ZZZS, ampak tudi pri izvajalcih. 

»Finančni načrt za leto 2023 smo pripravljali decembra, skupščina ga je sprejela 14. decembra, v finančni načrt pa smo vključili vse tiste postavke na odhodkovni strani, ki so takrat imele pravno podlago. A to pomeni, da ni vključena višina izpogajanih plač s sindikati ter niso vključeni odhodki iz naslova širitve in boljšega vrednotenja programov, ki ga je januarja prinesla nova vladna uredba,« generalna direktorica ZZZS že danes napoveduje popravke finančnega načrta, ki bodo zahtevali tudi dodatne vire financiranja.

Možnosti za izboljšave

Ko govorimo o izvajalcih zdravstvenih storitev in izvajanju njihove dejavnosti, ocenjujemo, da bi bilo treba več pozornosti nameniti boljši organizaciji dela, spremljanju storilnosti in kakovosti storitev po posameznem nosilcu ter seveda tudi plačevanju po storilnosti in kakovosti. »Mi ne trdimo, da izvajalci zdravstvenih storitev ne delajo prizadevno. Ampak glede na podatke, ki smo jih dobili od izvajalcev zdravstvenih storitev, ugotavljamo, da je storilnost med njimi in med zdravniki zelo različna. Za to so lahko objektivni razlogi, lahko pa so tudi možnosti za izboljšave,« izpostavi generalna direktorica ZZZS, ki se zaveda, da ZZZS ni odgovoren za učinkovito poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev, da pa bi lahko menedžment in sveti zdravstvenih zavodov, ki to so, začeli dosledneje uporabljati podatke o storilnosti in kakovosti po nosilcu (zdravniku). Ob tem ZZZS podpira prenovo modela nagrajevanja, vendar tako, da bodo nagrade sledile kakovosti in storilnosti.

Administrativne obremenitve

S sodelovanjem z zdravniškimi organizacijami smo za razbremenjevanje zdravnikov v sistem še posebej od leta 2019 vpeljali veliko novih administrativnih razbremenitev: e-recept, e-bolniški list, trajno napotnico, ki jo lahko specialist na sekundarnem nivoju podaljša, prek nje naroči dodatne preiskave, obnovljivo naročilnico za medicinske pripomočke …

»V vsakem primeru se je treba zavedati, da mora zdravnik, kjerkoli v Evropi opravlja delo, svoje delo beležiti. To je potrebno iz več razlogov, ne zgolj zato, da je njihovo delo plačano, temveč tudi zato, da se evidentira potek kliničnega zdravljenja,« ob poznavanju situacije v drugih državah razlaga dr. Tatjana Mlakar.

Estonija

Ob napovedanem zgledovanju po Estoniji in podatkih, ki kažejo, da so zdravstveni kazalniki v tej državi marsikje slabši kot v Sloveniji, tam iščemo zgled zgolj za področje digitalizacije in tudi glede vloge, ki jo ima pri njih sklad zdravstvenega zavarovanja. »Estonija ima bolj transparenten pregled nad stroški pri izvajalcih, česar si želimo tudi v ZZZS, torej pregled stroškov po pacientu, ki jih mora voditi izvajalec ter o njih poročati zavarovalnici, in to mora biti osnova, da lahko v ZZZS pripravimo realne cene, ki bodo lahko pokrile upravičene stroške pri izvajalcih. Tega v Sloveniji trenutno nimamo in s tega vidika podpiramo nadgradnjo digitalizacije ter aktivnejšo vlogo ZZZS, da bo tako postal aktivni kupec. To pomeni, da bomo lahko pridobili podatke o stroških, oblikovali cene, sklepali pogodbe, nadzirali izvajanje storitev pri izvajalcih, morda tudi z vidika kakovosti in izida zdravljenja ... Mi si tega želimo že več kot deset let in tu ne vidimo težav,« tudi za Svet24 poudarja generalna direktorica ZZZS. »Ob tem pa želimo v Sloveniji ohraniti javni zdravstveni sistem s socialno solidarnostno noto.«

Preberite tudi o nadzoru nad ZZZS, absentizmu in zakaj bo skupščina ZZZS trdo branila ohranitev namenskosti namensko zbranih sredstev izključno za zdravstvene storitve in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Marsikateri zdravstveni zavod ustvarja izgubo zaradi neustreznega upravljanja. In zakaj bi morali krčiti pravice zavarovancem, da bi dali denar nekomu, ki z njim ne zna ravnati,« zaključuje dr. Tatjana Mlakar. Članek na Svet24