Odziv na članek "Kdo ruši dolgotrajno oskrbo"

V prispevku z naslovom »Kdo ruši dolgotrajno oskrbo« objavljenim 23. 6. 2022 na portalu SIOLnet, avtorica Romana Tomc prikazuje aktivnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v postopku sprejemanja Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ter uvajanje zakona, ki ne odražajo dejanskega stanja.

Avtorica v prispevku navaja, da je »že v času priprave zakona bilo čutiti poskuse Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da upočasni postopek in v zakon vrine določbe, ki bi omogočile lagodno delo birokratom«.

V zvezi s slednjim pojasnjujemo, da se je ZZZS v preteklosti sam zavezal, da bo poleg izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja sprejel tudi izvajanje dolgotrajne oskrbe. Prav tako ZZZS že vsaj 20 let opozarja odločevalce, da Slovenija potrebuje zakon, ki bo uredil dolgotrajno oskrbo. Zato smo z vso resnostjo pristopili k pregledu besedila ZDOsk, ki je bilo poslano v javno razpravo. Pri tem je ZZZS določen kot nosilec obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in dejavnost le tega izvaja kot javno službo, zato je nedvomno tisti, katerega strokovno mnenje bi bilo nujno upoštevati in spoštovati, ZZZS pa kot enega izmed bodočih glavnih akterjev uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe aktivno vključiti v pripravo zakona. ZZZS je v času javne razprave ZDOsk aktivno in konstruktivno sodeloval s predlagateljem zakona s ciljem, da bi bilo besedilo zakona kakovostno pripravljeno. Žal pripombe ZZZS v večinskem delu niso bile upoštevane ali pa so bile upoštevane le delno, kar je v določbah ZDOsk ustvarilo določene pravne praznine. Navedba avtorice, da je ZZZS »poskušal upočasniti postopek sprejemanja zakona in v zakon vriniti določbe, ki bi omogočile lagodno delo birokratom« ne odražajo dejanskega angažmaja ZZZS ob sprejemanju zakona, kar je razvidno tudi iz pripomb, ki jih je ZZZS v času sprejema zakona posredoval v Državni zbor Republike Slovenije. ZZZS si je ves čas priprave in sprejema ZDOsk prizadeval za kakovosten zakon, zato navedbe avtorice zavračamo kot neutemeljene in zavajajoče. Sploh pa je pomembno razumeti, da je za doseganje širšega družbenega konsenza glede posamezne vsebine zakonskega urejanja (sploh takšne, kot je dolgotrajna oskrba) pomembna aktivna vključitev širše strokovne javnosti, ki omogoča pripravljavcu in zakonodajalcu sprejem zakona, glede katerega se družba večinsko strinja. Opozarjanje na vsebinske in pravne pomanjkljivosti je zato neprimerno in neustrezno interpretirati skozi oznako »nagajanja«, sploh ob dejstvu, da je ZZZS kot dolgoletni izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja in kot izbrani novi izvajalec obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, akter z dolgo in jasno vsebino svojega delovanja in pristojnostmi. Glede na svojo vlogo v delitvi oblasti je tudi jasno, da na časovnico sprejemanja zakonov ZZZS nima vpliva. Dodatno pojasnjujemo, da je bilo delo, ki je bilo pri tem opravljeno (pregledovanje zakonskih osnutkov in posredovanje obrazloženih pripomb in predlogov) obsežno in je od ZZZS zahtevalo dodaten angažma. Žal avtorica to obsežno delo ter odločitev ZZZS, da bo izvajalec dolgotrajne oskrbe, razume kot »lagodno delo birokratov«.

Po sprejemu ZDOsk je ZZZS takoj pristopil k aktivnostim za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe in Ministrstvo za zdravje že takoj obvestil o prvih spornih določbah, ki so terjale takojšen pristop k noveliranju ZDOsk, saj sicer ZDOsk s 1. januarjem 2023 ne bo mogoče pričeti izvajati. Po 4 mesecih od uveljavitve ZDOsk je ZZZS ugotovil, da s strani države še vedno niso izpolnjeni osnovni pogoji za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe na ZZZS in o tem na novinarski konferenci 19. 5. 2022 obvestil javnost. Ugotovili smo, da s strani državnega proračuna niso zagotovljena finančna sredstva za zagotovitev vzpostavitve nalog ZZZS (na podlagi pogodbe med Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ZZZS), niso sprejeti vsi podzakonski akti Ministrstva za zdravje in nujna novela ZDOsk. Prav tako zamujajo opravljene aktivnosti ostalih subjektov znotraj verige deležnikov, ki so potrebni za izvedbo vsebin ZDOsk. ZZZS je na novinarski konferenci 19. 5. 2022 opozoril, da je naloge po izvedbenem načrtu projekta vzpostavitve dolgotrajne oskrbe pripeljal do faz, ko brez vsebin vseh podzakonskih aktov, opravljenih aktivnosti, ki so v pristojnosti ostalih deležnikov, ki jih ZDOsk naslavlja, in nujne novelacije določb ZDOsk, večine pripravljalnih nalog za uvedbo dolgotrajne oskrbe, ne more več nadaljevati (več o tem).

V zvezi z očitkom avtorice o tem, da ZZZS ne zmore pripraviti svoje organizacije na izvajanje dolgotrajne oskrbe v tako kratkem času, je potrebno pojasniti, da ZZZS uvedbo dolgotrajne oskrbe izvaja od 1. 1. 2022 z lastnimi kadrovskimi viri (zaposlenimi za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja), izven rednega delovnega časa in s skrajno povečanim obsegom dela, brez finančnega kritja vseh stroškov dela in materialnih stroškov (za dejavnost dolgotrajne oskrbe je ZZZS v okviru kadrovskega načrta v letu 2021 prejeli le deset dodatnih zaposlitev). Šele 12. 5. 2022 je Vlada RS zagotovila dodatne kadrovske vire z odobrenim povečanim kadrovskim načrtom ZZZS (dodatnih 66 delavcev v letu 2022). Dodatne zaposlitve predstavljajo nujni pogoj za začetek pravočasnega izobraževanja kadra in njegove usposobitve za delo ter s tem za izvajanje nalog po ZDOsk.

Z mnenjem avtorice »da mora ZZZS poskrbeti za nič drugega kot za to, da sistem gladko teče« ne moremo soglašati, saj je vzpostavitev novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ni zgolj drugo poimenovanje obstoječega razpršenega sistema dolgotrajni oskrbi primerljive pomoči, ki je še vsebinsko bistveno drugačen od sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga ZZZS pozna in ga je do sedaj izvajal, strokovno in organizacijsko zahtevno delo. Lahko pa se strinjamo, da je cilj ZZZS-ja, da uporabnikom pravic iz dolgotrajne oskrbe omogoči čim bolj gladek in čim manj obremenjujoč prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo imel jasna pravila in jasne pravne posledice tako v obstoječi ureditvi kot tudi v novi. K temu se je ZZZS zavezal že ob sprejemanju ZDOsk, ko je z obrazloženimi pripombami poskušal v zakon vnesti določbe, da bi bilo sistem dolgotrajne oskrbe mogoče gladko uvesti. Žal, kot rečeno, pripombe ZZZS niso bile upoštevane. Lahko se delno strinjamo tudi z mnenjem avtorice, da je ZDOsk potreben nadgradnje, a žal ne moremo pritrditi njenemu mnenju, da je ZDOsk mogoče popraviti zgolj z »nekaj manjšimi popravki«. Na potrebno nadgradnjo (novelacijo) ZDOsk je ZZZS opozoril že takoj po sprejemu ZDOsk v Državnem zboru Republike Slovenije (decembra 2021), kjer je opozarjal tako na pravno neustreznost njegovih določb in pravne praznine, ki jih ni mogoče napolniti zgolj z interpretacijo in zaradi katerih je ZDOsk mestoma neizvršljiv, mestoma pa ne more doseči namena, ki ga je zakonodajalec tekom njegovega sprejema zagovarjal.

Za konec podajamo še pojasnilo glede e-oskrbe in pravice do družinskega pomočnika. ZDOsk v 158. členu določa, da se določbe, ki urejajo e-oskrbo, pričnejo uporabljati šele 1. julija 2024, zato so navedbe avtorice, da ZDUS že izvaja projekt e-oskrbe, ki je del zakona, in se bo moral ustaviti, razumemo kot napačne in kažejo na nepoznavanje dejanske vsebine ZDOsk. Enako tudi glede pravice do družinskega pomočnika, kjer se avtorica sprašuje, ali bodo družinski pomočniki morali vračati prejeta sredstva. Pojasnjujemo, da je pravica do družinskega pomočnika veljavna pravica po Zakonu o socialnem varstvu in se nemoteno izvaja že vrsto let. Namen ZDOsk je, da to pravico preoblikuje v pravico do družinskega pomočnika in jo vsebinsko drugače ovrednoti. Kar pa naj bi ZZZS to za večino upravičencev do družinskega pomočnika naredil po uradni dolžnosti konec leta 2022.