Odziv na pismo Matjaža Zwittra v časniku Delo (razlogi za težave pacientov pri izbiri družinskega zdravnika)
Pismo prof. dr. Matjaža Zwittra (Sobotna priloga, 24. 12. 2022, stran 30, z naslovom "Zdravstveni sistem: vožnja v napačno smer") neutemeljeno in zavajajoče očita Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) krivdo za nekatere aktualne težave v zdravstvu.
Prvič, težave zavarovanih oseb z izbiro družinskih zdravnikov so posledica sporazuma med Fidesom in Vlado RS iz leta 2017 in sklepa, ki ga je leta 2019 sprejela Vlada RS na pobudo predstavnikov zdravniških organizacij in izvajalcev zdravstvenih storitev, s katerim je bil postavljen nerealno nizek normativ, pri katerem lahko družinski zdravnik odklanja paciente (trenutno pri 1.895 glavarinskih količnikih (GK), kar je 19 % manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika). Posledično je trenutno le še 11 % ambulant družinskih zdravnikov v Sloveniji še dolžno opredeljevati nove paciente kljub dejstvu, da ZZZS že nekaj let uvaja v financiranje dodatne ambulante ter uvaja številne administrativne razbremenitve ambulant, ki pa se v praksi v ambulantah ne uporabljajo v zadostni meri (npr. obnovljiva naročilnica za medicinske pripomočke, dodatni administrativni delavci). Glede na veljavno ureditev, ki ji je ZZZS odločno nasprotoval, mora enega upokojenega družinskega zdravnika z nadpovprečnim številom opredeljenih oseb nadomestiti približno 1,5 novega družinskega zdravnika. Če se ga nadomesti le v obsegu enega novega zdravnika, bo ob njegovi upokojitvi ostalo približno 20 – 40 % pacientov brez osebnega zdravnika. Realizacija ciljnega normativa 1.500 GK iz omenjenega sporazuma pa pomeni okoli 300.000 oseb brez osebnega zdravnika, saj za tak normativ zdravstveni sistem ni sposoben zagotoviti dodatnih 340 družinskih zdravnikov iz ur. Tožba zoper ZZZS, ki jo predlaga prof. Zwitter pacientom, je torej v takih primerih brezpredmetna, rešitve pa je potrebno iskati v reviziji omenjenega sporazuma in spremljajočih sistemskih spremembah, vendar so le-te pretežno v pristojnosti Ministrstva za zdravje in vlade. Prof. Zwittru še predlagamo, da preuči revizijo računskega sodišča »Skrb za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela« iz oktobra 2021 o neustreznem dolgoročnem načrtovanju kadrov v zdravstvu (revidiranca Ministrstva za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije). V reviziji je bilo namreč nedvoumno ugotovljeno, da je bil v sporazumu s Fidesom, znižan normativ GK določen povsem na pamet, brez tehtne analize, izračunov in mednarodnih primerjav.
Drugič, tudi neustreznost cen zdravstvenih storitev je prof. Zwitter napačno pripisal ZZZS. Realnejše cene zdravstvenih storitev (poleg podcenjenih, obstajajo tudi precenjene!) bo namreč moč zagotoviti šele, ko bodo izvajalci zdravstvenih storitev uvedli beleženje stroškov po pacientih in o tem redno poročali ZZZSju, kjer bo izračun cen postala strokovna naloga zdravstvenih ekonomistov in ne tako kot danes, ko cene praviloma arbitrarno določi politika (vlada) v Splošnem dogovoru, vlogo ZZZS kot aktivnega kupca pa se načrtno omejuje.
