Odziv na prispevek Janeza Koprivca, družinskega zdravnika v časniku Delo (izbira osebnega zdravnika v drugem kraju)
Spoštovani g. Janez Koprivec, družinski zdravnik v Gorenji vasi,
na vaše pismo (časnik Delo, 16.11.2024, stran 14, z naslovom »Za pacienta iz Puconcev je zdravstvena oskrba v Poljanski dolini škodljiva«) želimo že na začetku, vezano na primer iskanja družinskega zdravnika, ki ga izpostavljate v pismu in v zvezi s katerim ste prejeli s strani ZZZS dopis, izpostaviti ključno dejstvo, da se je zavarovanec, čeravno iz povsem drugega konca države, na nas obrnil s prošnjo za informacijo glede možnosti opredelitve pri družinskem zdravniku v kraju, kjer imate ambulanto, ker naj bi se tja v prihodnjih mesecih preselil.
Zavarovancu, kot kasneje v dopisu tudi vam, so bile z naše strani izpostavljene izjeme od pravila v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, da je zdravnik, ki izpolnjuje pogoje za osebnega zdravnika, dolžan sprejeti vse zavarovane osebe, ki si ga izberejo. Zdravnik namreč lahko odkloni opredelitev zavarovane osebe, če pri njem evidentirano število zavarovanih oseb že presega število, ki ga določa vladna uredba, če si ga želi zavarovana oseba izbrati v nasprotju s pravili, če zavarovani osebi zaradi njene oddaljenosti ne bi mogel nuditi oziroma zagotoviti vseh zdravstvenih storitev, za katere je pooblaščen ali si ga želi zavarovana oseba ponovno izbrati, čeprav je bila v preteklosti izvedena njegova zamenjava zaradi utemeljenih razlogov in je mogoče utemeljeno sklepati, da ti razlogi obstajajo tudi ob nameravani ponovni izbiri. Tako ne drži, da Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja velevajo, da mora zdravnik, ki še nima evidentiranega zadostnega števila zavarovanih oseb, sprejemati nove paciente, pa naj bodo, kot izpostavljate, od koderkoli že. Prav tako ne drži, da ZZZS določa število pacientov, ki jih mora družinski zdravnik sprejeti. Meja za odklanjanje pacientov je od leta 2019 pri 1.895 glavarinskih količnikih, kar je posledica dogovora med sindikatom Fides in Vlado ter sklepa Vlade iz leta 2019 in je določena v vsakokratnem Splošnem dogovoru oziroma po novem v vladni Uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za posamezno leto. Meja za odklanjanje pacientov je 20% nižja od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika, pomanjkanje družinskih zdravnikov pa je zato značilno za celotno Slovenijo, čeprav imamo danes 138 ambulant družinske medicine več kot pred 10 leti in namenjamo tem ambulantam več kot 2x več finančnih sredstev (leta 2014 131 milijonov evrov, leta 2023 283 milijonov evrov). Od tod odločitev pacientov, da si poiščejo družinskega zdravnika izven kraja bivanja, s sodelavci v ZZZS pa se vključujemo v komunikacijo z izvajalci v primerih okoliščin, ki bi lahko utemeljevale odstop od izjeme, saj so stiske zavarovanih oseb velike, ker sistemski ukrepi, ki so bili predvideni v letu 2019 v izogib kritičnim razmeram na področju dostopnosti do družinskega zdravnika, s katerimi se vse od takrat izrazito soočamo, žal niso oz. ne delujejo. Od tod tudi začasna rešitev, ki jo je uvedel Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, v obliki ambulant za neopredeljene. Zagotovo zavarovane osebe na tak način niso in ne morejo biti deležne zdravstvene obravnave, kot jim jo lahko zagotovi izbrani osebni zdravnik, zato pozdravljamo vse ukrepe zdravstvene politike v smeri, da ambulante za neopredeljene ne bi bile več potrebne. V stikih z zavarovanimi osebami zaznavamo zavedanje o tem, da zdravstvena obravnava v primerih večje oddaljenosti družinskega zdravnika za vse povzroča dodatno stisko in taka odločitev ni njihov prvi izbor. Tudi obravnave na oddaljeni način lahko predstavljajo ustrezno rešitev le za točno določen del populacije in v omejenem obsegu storitev. V ZZZS pri spremljanju deleža storitev na oddaljeni način ugotavljamo, da njihov delež pada, pri čemer opozarjamo, da so med izvajalci občutne razlike. Zagovarjamo stališče, da je odločitev glede takšnega načina obravnave lahko le posledica strokovno-medicinske presoje zdravnika glede na dejansko zdravstveno stanje pacienta in s prenovami obračunskih modelov spodbujamo celovito obravnavo pacientov. Zagotovo je za pacienta najbolje, ko je deležen zdravstvene obravnave s strani enega zdravnika, čim bližje svojemu prebivališču, kar je ne nazadnje zelo dobro izhodišče za kakovostno in varno obravnavo. Zavedamo se zahtevne vloge družinskih zdravnikov v sedanjih razmerah, vendar so zahtevne razmere tudi za delovanje ostalih deležnikov. Za ZZZS so vsi izvajalci v javni mreži, ki že nekaj časa ni oblikovana na enotnih izhodiščih oz. kriterijih, enakovredni. Ocena njihovega delovanja je v prvi vrsti lahko utemeljena z izidi zdravstvenih obravnav in izkušnjami pacientov z njihovo obravnavo. V zahtevnih razmerah, v katerih uveljavljajo zdravstvene storitve pacienti, ob zavedanju pomembnega prispevka prizadevanj izvajalcev, da zagotavljajo čim boljšo dostopnost do zdravstvene obravnave, je ključna tudi dobra komunikacija, ki naj bo spoštljiva.
