Odziv na prispevek prof. dr. Alojza Ihana v časniku Delo (slabo finančno poslovanje nekaterih bolnišnic v letu 2024 in zastarelost sistema SPP)
Slepa pega prof. dr. Ihana
Prof. dr. Alojz Ihan je v svoji zadnji kolumni (Delo, 7. 2. 2025, stran 7) za slabo finančno poslovanje nekaterih bolnišnic v letu 2024 in zastarelost sistema SPP (plačevanje akutnih bolnišničnih obravnav) povsem neutemeljeno okrivil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Vse javne bolnišnice so v letu 2024 v akutni bolnišnični obravnavi (ABO) izvedle 5.008 manj operacij in posegov (1,5 % manj) kot v letu 2023, v primerjavi s predcovidnim letom 2019 pa celo 10.747 manj operacij in posegov (3,2 % manj), kljub temu, da se je število zaposlenih v bolnišnicah do danes povečalo za več kot 1.500 v primerjavi z letom 2019. Bolnišnice bi v letu 2024 finančno poslovale pozitivno, če bi v dobro pacientov in skrajšanja čakalnih dob izpolnile pogodbeno dogovorjen program z ZZZS ter ga presegle tam, kjer plačamo program količinsko neomejeno (po dejanski realizaciji), kar je določeno v 178. členu vladne Uredbe 2024. UKC LJ bi v primeru, da bi lani v celoti izpolnil vsaj program ABO (njihova realizacije je bila le 95,5 %) in presegel program na področjih ki so plačana količinsko neomejeno (tudi številni ambulantni programi), prejel dodatnih 33 milijonov.
Neresnični in absurdni so tudi očitki, da je ZZZS kriv za zastarel sistem SPP (plačevanje ABO). Ta sistem je pred 20 leti prevzelo iz Avstralije in uvedlo Ministrstvo za zdravje (MZ), ki ni nikoli uvedlo cen, ki bi temeljile na slovenskih stroških, niti ni preneslo skrbništva na ZZZS. Zato je ZZZS na lastno pobudo leta 2018 pristopil k izvedbi nacionalnega projekta in si že 6 let zelo aktivno prizadeva za posodobitve, katerih nujna podlaga je celovita analiza stroškov pri izvajalcih. Pri tem je ključna podpora MZ in Vlade, da novosti vključi v vladno Uredbo. Zgovoren je primer prenove iz leta 2020, ko MZ ni podprlo takratnega predloga ZZZS in zato novosti ni vključilo v Splošni dogovor za pogodbeno leto 2020 in je bil s sklepom Vlade zavrnjen. ZZZS je v letu 2024 v sodelovanju z 11 slovenskimi bolnišnicami ter vrhunskim nemškim ekspertom pripravil novo nacionalno stroškovno analizo za prenovo sistema SPP, regulatorju pripravil več simulacij za njegovo lažjo odločitev ter že predlagal MZ, da prenovo vključi v vladno Uredbo 2025. Uvedba novih realnih slovenskih cen, ki temeljijo na slovenskih stroških, predstavlja spodbudo slovenskim bolnišnicam, da bi izboljšale svoje upravljanje ter aktivneje obvladovale odhodke ter povečevale prihodke z boljšo realizacijo programov. Sprenevedanje in zavajanje prof. dr. Ihana, kot da o tem projektu nič ne ve, je nesprejemljivo, saj je bil kot član Zdravstvenega sveta o tem seznanjen na 16. seji 17. 1. 2024.
Prof. dr. Ihan očita tudi nezadostno financiranje terciarnih storitev (najbolj zahtevnih bolnišničnih zdravljenj) kljub temu, da oba klinična centra nista še nikoli pripravila seznama terciarnih storitev, kaj šele stroškovne analize zanje. To je naloga, ki je ZZZS ne more opraviti sam in nas čaka po prenovi sistema SPP. Ker pa prof. dr. Ihan in UKC LJ zavajajoče izpostavljata, da UKC LJ obravnava najtežje bolnike, navajamo dejstvo, da ima prav UKC LJ med javnimi bolnišnicami največji delež enodnevnih obravnav (kar 30 %), ki niso najtežji primeri. Kljub temu so te enodnevne obravnave v sedanji ureditvi plačane v UKC LJ po 38 % višji terciarni ceni, ki velja za vse njihove obravnave in torej ne samo za "najtežje". Za terciar II, torej zaradi najvišje zahtevnosti obravnavanih pacientov, tako UKC LJ na podlagi vladne Uredbe prejme letno 92 milijonov evrov.
Za oblikovanje realnih cen zdravstvenih storitev ZZZS potrebuje podatke o stroških po storitvi oz. po pacientu (stroški dela, materiala…), kar morajo zagotoviti vsi izvajalci zdravstvenih storitev. Prav tako medicinska stroka in prof. dr. Ihan, ki že nekaj let promovira potrebo vzpostavitve evidence nacionalnih kliničnih smernic in priporočil za medicinske obravnave in indikacij za uvrščanje pacientov na čakalne sezname, pa tega še vedno niso pripravili, čeprav so neindicirane napotitve eden ključnih razlogov za dolge čakalne dobe. Ključno je tudi vzpostaviti ustrezno upravljanje mreže javne zdravstvene službe na podlagi potreb prebivalcev in standardov varnosti in kakovosti obravnav, kar med drugim pomeni tudi specializacijo bolnišnic in njihovo učinkovito upravljanje.
Pozitivno poslovanje ZZZS v letu 2024 je izključno posledica dejstva, da so bili odhodki za zdravila in odhodki za zdravstvene storitve nižji od načrtovanih, ker so izvajalci izvedli manj storitev od načrtovanih (neustrezna organizacija dela zaradi stavke in nižja realizacija opravljenih storitev) in ker izvajalci niso vzpostavili vseh dodeljenih in načrtovanih dodatnih programov (nezagotovitev kadra in neustrezna organizacija dela). ZZZS že peto leto zapored ne uspe z izvornimi viri (prispevki zavarovancev in delodajalcev) zagotoviti uravnoteženega finančnega poslovanja, in sicer predvsem zaradi poviševanja odhodkov zaradi dvigov plač v zdravstvu. Lanski presežek ZZZS pomeni le, da bo transfer iz državnega proračuna, ki zagotavlja, da ZZZS posluje uravnoteženo, v letu 2025 manjši od načrtovanega (za leto 2025 je načrtovan že v višini do 420 milijonov evrov oz. 7 % načrtovanih prihodkov ZZZS).
Zavajajoče in žaljive navedbe prof. dr. Ihana so skrajno škodljive za razumevanje našega zdravstvenega sistema ter jih odločno zavračamo in se javno sprašujemo, kaj je njihov resnični namen.
