Skupščina ZZZS zahteva umik Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz javne razprave in prekinitev postopka sprejemanja
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je na današnji izredni dopisni seji sprejela sklep, da zahteva umik Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EVA 2021-2711-0127; v nadaljevanju: predlog zakona) iz javne razprave in prekinitev postopka sprejemanja tega zakona. Predlog zakona namreč ne upošteva načela, da naj sredstva, zbrana s prispevki za zdravstvo, upravljajo reprezentativni predstavniki njihovih plačnikov. Predlagana odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev. Skupščina ZZZS nasprotuje predlagani nadomestitvi 45-članske skupščine in 11-članskega upravnega odbora ZZZS z 11-članskim svetom Zavoda ter ugotavlja, da predlog zakona ne zagotavlja izvedljivosti, ker vsebuje nedopustne pomanjkljivosti in napake.
Predlog zakona je Ministrstvo za zdravje 7. 7. 2021 posredovalo v javno razpravo z rokom za podajo pripomb in stališč do 6. avgusta 2021. Skupščina ZZZS ugotavlja, da predlagana sestava sveta Zavoda ne upošteva načela, da naj sredstva, zbrana s prispevki, upravljajo reprezentativni predstavniki njihovih plačnikov:
- Med predstavnike zavarovancev v sestavo organa upravljanja ZZZS Predlog zakona ne določa predstavnikov aktivnih zavarovancev oziroma delavcev, čeprav prispevki iz njihovih bruto plač zagotavljajo polovico zbranih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. V letu 2020 so namreč prispevki zaposlenih delavcev znašali 1,123 milijarde evrov, prispevki samozaposlenih 132 milijonov evrov in prispevki delodajalcev 1,254 milijarde evrov. Ostale kategorije zavarovancev so prispevale 70 milijonov evrov. V obveznem zdravstvenem zavarovanju prav prispevki delavcev solidarno omogočajo vsem zavarovanim osebam dostopnost zdravstvenega varstva po potrebah – ne glede na obseg vplačanih prispevkov posameznih kategorij zavarovancev. V organu upravljanja ZZZS mora biti dovolj mest za vse sindikate, reprezentativne na ravni države, ki zastopajo interese aktivnih zavarovancev.
- Čeprav delodajalci kot zavezanci za plačilo prispevkov prispevajo polovico vseh sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, večina reprezentativnih delodajalskih organizacij v svetu Zavoda ne bi imela mesta v predlagani sestavi in zato ne bi mogla v njej ustrezno zastopati interesov svojega članstva.
- Proračunska sredstva pomenijo zgolj 3% sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, zato je predlagana rešitev, da ima Vlada RS poleg enega mesta delodajalcev še dodatna 4 mesta v sestavi sveta Zavoda, v nasprotju z načelom, da naj sredstva, zbrana s prispevki, upravljajo predstavniki dejanskih plačnikov v sorazmerju s svojim deležem vplačanih prispevkov.
Skupščina ZZZSnasprotuje predlagani nadomestitvi 45-članske skupščine in 11-članskega upravnega odbora ZZZS z 11-članskim svetom Zavoda, ker dosedanja organa upravljanja ZZZS omogočata:
- dovolj gibko upravno strukturo, saj sta v celotnem obdobju delovanja skupščine in upravnega odbora ZZZS od leta 1992 do 2021 skupščina in upravni odbor kot njen izvršilni organ vedno pravočasno sprejela vsako odločitev. Občasne zamude pri sprejemanju letnih dogovorov z aneksi so nastajale izven ZZZS;
- dvostopenjsko sprejemanje odločitev, kar zagotavlja premišljenost in kakovost sprejetih dokumentov in sklepov;
- ustrezno zastopanost predstavnikov vseh kategorij zavarovancev (aktivni zavarovanci, upokojenci, invalidi, kmetje) in zavezancev za plačilo prispevkov (reprezentativne delodajalske organizacije v zasebnem in javnem sektorju). Vsem 45-članska sestava skupščine omogoča neposredno zastopanje interesov svojega članstva, saj so zastopane vse reprezentativne organizacije plačnikov prispevkov;
- sprejemanje vseh ključnih odločitev skupščine ZZZS s kvalificirano večino, kar zagotavlja uravnoteženost interesov zavarovancev in zavezancev za plačilo prispevkov.
Skupščina ZZZS ugotavlja, da predlagana odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev. Predlog zakona določa, da naj bi poslej veljal14-dnevni rok, v katerem bi minister za zdravje lahko zadržal izvršitev odločitev sveta Zavoda, če oceni, da so nezakonite ali v neskladju z njegovo politiko. V skladu s Strateškim razvojnim programom ZZZS za obdobje od 2020 do 2025 je poslanstvo ZZZS, da po načelih solidarnosti, socialne pravičnosti in nepridobitnosti omogoča zavarovanim osebam enake možnosti dostopanja do kakovostnih zdravstvenih storitev in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V imenu in za račun zavarovancev kupuje programe zdravstvenih storitev, zdravila in medicinske pripomočke, ki omogočajo učinkovito in kakovostno oskrbo zavarovanih oseb. Razvojna vizija ZZZS je, da je ZZZS sodobna strokovna ustanova, ki v interesu zavarovanih oseb učinkovito in pregledno izvaja svoja pooblastila na področju zdravstvenega varstva in je proaktivni deležnik v slovenskem zdravstvu ter pospeševalec razvoja nacionalnih informacijskih rešitev. Temeljna cilja ZZZS sta, da učinkovito in pregledno gospodari s sredstvi ter da je strokovna, sodobna in ugledna institucija. ZZZS je vedno deloval zakonito in v skladu s sprejetimi strateškimi cilji države ter s soglasjem ministra za zdravje oziroma Državnega zbora RS na vse ključne odločitve. Ohranitev avtonomije ZZZS je v interesu zavarovancev, zato Skupščina ZZZS predlaga umik predloga zakona, saj ministrovo zadrževanje sklepov pomeni popolno ukinitev avtonomije ZZZS. Sporno je tudi omejevanje svobode izbire predstavnikov, ki bodo najbolje zastopali interese posameznih kategorij plačnikov prispevkov.
Skupščina ZZZS ugotavlja, da predlog zakona tudi ne zagotavlja izvedljivosti, ker vsebuje nedopustne pomanjkljivosti in napake.
Zaradi vsega navedenega je treba Predlog zakona umakniti iz javne razprave in zaključiti postopek sprejemanja tega zakona.
