Stališča ZZZS o potrebnih sistemskih ukrepih za ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) zaradi aktualnosti širši javnosti predstavlja stališča o potrebnih ključnih sistemskih ukrepih za ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji. Številni zaskrbljujoči podatki in trendi na eni strani ter interesno pogojena in enostranska javna stališča nekaterih deležnikov v zdravstvu na drugi strani, nas navdajajo s skrbjo, da se bo učinkovitost delovanja javnega zdravstvenega sistema na določenih področjih še naprej poslabševala. To pacienti oz. zavarovanci občutijo predvsem v obliki slabše dostopnosti do izbranih zdravstvenih storitev, zlasti bolnišnice pa v obliki neuspešnega poslovanja in organizacije dela.

Zato je ZZZS dolžan v imenu zavarovanih oseb in plačnikov prispevkov, ki jih predstavlja, opozoriti na ključne sistemske ukrepe brez katerih omenjene negativne trende ne bomo uspeli spreobrniti v smeri ohranjanja in krepitve javnega zdravstvenega sistema:   

1. Pri izvajanju zdravstvenih storitev je potrebno uvesti medicinske kriterije za uvrščanje pacientov na čakalne sezname, uvesti nacionalne klinične smernice ter nacionalne kazalnike kakovosti in varnosti obravnave pacientov. S tem se naj obvladuje obseg nepotrebnih (neindiciranih) napotitev ter kakovost obravnav pacientov. Informacijsko in vsebinsko se naj posodobi upravljanje sistema eNaročanje pri NIJZ, da bo zagotavljal bolj kakovostne podatke o številu čakajočih po posameznih izvajalcih. Pacienti naj v večji meri prejmejo točni termin izvedbe zdravstvene storitve namesto zgolj okvirnega termina.

2. Upravljanje mreže javne zdravstvene službe naj temelji na potrebah prebivalcev ter potrebnih kadrovskih virih na podlagi dolgoročnih demografskih projekcij in projekcij upokojevanja zdravstvenih delavcev. Pri upravljanju javne mreže je potrebno izhajati iz jasnih kriterijev, ki zagotavljajo varnost in kakovost obravnav pacientov ter racionalno izrabo omejenih virov ter preprečiti tvegane procese drobljenja javne mreže na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zaradi pomanjkanja zadostnih virov je potrebno optimizirati izrabo obstoječih  kadrovskih, opremskih in prostorskih virov ter uvajati procese koncentracije in specializacije zlasti izvajalcev specialistično bolnišnične dejavnosti. Ponovno se naj opredeli vloga, obseg in pogoji za vključevanje koncesionarjev v javno mrežo. 

3. S spremembami na področju plačne politike v javnem sektorju je potrebno zagotoviti variabilno nagrajevanje zdravstvenih delavcev po učinku (kakovosti in obsegu opravljenega dela). Povečati je potrebno variabilni del plače za nadpovprečne delavce v javnih zdravstvenih zavodih ter za ta namen uvesti spremljanje efektivnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev ter na ravni posameznega javnega zdravstvenega zavoda določiti potreben obseg in kakovost opravljenega dela v rednem delovnem času. Vzpostaviti je potrebno ustreznejše in transparentne pogoje za delo po podjemni pogodbi ali po pogodbi o storitvah v javnem zdravstvenem zavodu ter ustrezneje regulirati ceno urne postavke za delo izven rednega delovnega časa oz. za delo nad dogovorjenim obsegom dela v rednem delovnem času.

4. S spremembami pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov se naj managment opolnomoči z orodji za učinkovito upravljanje tudi v smeri, da delodajalec (bolnišnica...) za posameznega nosilca tima (zdravnika...) podrobneje opredeli zahtevan obseg opravljenih storitev v rednem delovnem času v matični ustanovi kot pogoj za morebitno delo pri drugem delodajalcu, pa tudi v smeri spodbud managmentu za pozitiven poslovni rezultat in kratke čakalne dobe ter odgovornost v primeru negativnega rezultata ali neustrezno dolgih čakalnih dob.

5. Izvajalci zdravstvenih storitev morajo uvesti spremljanje stroškov po pacientu ter o njih na podlagi zakona poročati ZZZS kot nujni podlagi za izvedbo stroškovnih analiz in oblikovanje realnih cen. Le na ta način bo lahko ZZZS realneje in objektivneje ocenil precenjenost ali podcenjenost določenih zdravstvenih storitev ali izvajalcev ter zagotavljal redne obdobne prilagoditve v obračunskih modelih. Na ta način se naj ZZZS opolnomoči kot aktivnega kupca, ki bo določal realne cene in zakupil program skladno s potrebami prebivalcev.    

6. Vzpostavi se naj doslednejše ločevanje javnega od zasebnega zdravstva ter regulira prehajanje kadra iz javnih zdravstvenih zavodov k zasebnikom s koncesijo. Z modernizacijo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov naj se zagotovi konkurenčnost delovnih mest v javnem sektorju ter bolj učinkovito izrabo javnih zdravstvenih zmogljivosti (kadrov, prostora, opreme) v javnih zdravstvenih zavodih, ki predstavljajo hrbtenico javnega zdravstvenega sistema.

ZZZS izpostavlja te sistemske ukrepe kot ključne ter zavrača pogosto pavšalne zahteve in pričakovanja nekaterih deležnikov, da je zgolj z dodatnim financiranjem ali spremembami pri ZZZS mogoče izboljšati učinkovitost javnega zdravstvenega sistema. Neredko gre v teh primerih tudi za poskuse preusmerjanja pozornosti stran od sprejema potrebnih ukrepov. 

ZZZS bo še naprej pobudnik potrebnih sistemskih sprememb v javnem zdravstvenem sistemu ter bo v sodelovanju z drugimi deležniki aktivno prispeval k njegovi večji učinkovitosti.