Upravni odbor ZZZS pozval Ministrstvo za zdravje k pripravi dodatnih nefinančnih ukrepov za izboljšanje dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na redni seji 31. 8. 2023 pozval Ministrstvo za zdravje, da pripravi dodatne nefinančne ukrepe za izboljšanje dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev za nujne zakonodajne spremembe interventne zakonodaje, ki ne dajejo zadostnih učinkov, postajajo pa finančno nevzdržni. ZZZS je v preteklosti že predlagal nefinančne ukrepe, ki so v prilogi tega sklepa.
ZZZS je že večkrat, tudi v zadnjem obdobju (tudi ob spremembi interventnega zakona letos julija, ki je ukinil plačevanje vseh zdravstvenih storitev po realizaciji) poudaril, da zgolj finančni ukrepi ne zadostujejo za skrajševanje čakalnih dob in da je zato potrebno sprejeti tudi številne nefinančne ukrepe. Razlogov za dolge čakalne dobe v zdravstvu je namreč več, in sicer zlasti:
- na podlagi interventnega zakona od septembra 2022 uvedeno neciljano plačevanje vseh zdravstvenih storitev namesto fokusiranega plačevanja prednostnih zdravstvenih storitev, ki so za zdravje posameznika pomebnejše oz. kjer veljajo dolge čakalne dobe, zlasti na terapevtske postopke in prve specialistične preglede;
- razdrobljenost mreže javne zdravstvene službe in slaba organizacija dela pri nekaterih izvajalcih zdravstvenih storitev v smislu nezadostne izrabe kadrovskih, prostorskih in opremskih virov,
- neustrezno (preobsežno oz. nekritično) napotovanje pacientov k specialistom na sekundarno raven,
- netočni podatki izvajalcev in NIJZ o številu čakajočih oseb, ker podatki v v sistemu eNaročanja niso dnevno ažurni in pravilni, tako na strani izvajalcev kot tudi na NIJZ.
Menimo, da bi k skrajševanju čakalnih dob lahko posredno pozitivno prispevale tudi naslednje sistemske spremembe, ki so predvsem v pristojnosti Ministrstva za zdravje, Vlade RS in Državnega zbora RS:
1. sprememba politike plač v javnem sektorju: bolj stimulativna politika plač v zdravstvu v smislu povečanja variabilnega dela plače za nagrajevanje večje storilnosti in kakovosti dela delavcev v zdravstvu;
2. spremembe na področju upravljanja javnih zdravstvenih zavodov v smeri opolnomočenja managmenta in uvajanja elementov korporativnega upravljanja (npr. spodbude vodstvu za pozitiven poslovni rezultat, kratke čakalne dobe, doseganje izbranih kazalcev kakovosti...; odgovornost vodstva v primeru negativnega rezultata, neustrezno dolge čakalne dobe ...);
3. doslednejša ločitev javnega od zasebnega zdravstva v smislu bolj učinkovite izrabe javnih zdravstvenih zmogljivosti (kadrov, prostora, opreme) ter zajezitve odliva kadrov iz javnih zdravstvenih zavodov.
4. ustreznejše upravljanje sistema eNaročanje in vodenje čakalnih seznamov.
ZZZS torej ocenjuje, da je potrebno za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu izvajati poleg finančnih tudi številne nefinančne ukrepe. Nefinančni ukrepi so npr. izboljšati vodenje čakalnih seznamov in izboljšati sistem eNaročanje, ki mora zagotoviti bolj transparentno in poenoteno elektronsko vodenje čakalnih seznamov v zdravstvu; sistematično upravljanje s kakovostjo in varnostjo s ciljem preprečevanja nepotrebnega napotovanja oz. uvrščanje pacientov v čakalne sezname; bolj optimalna izraba kadrovskih, opremskih in prostorskih virov v bolnišnicah; poleg tega bi morali bolje poskrbeti za pravilno načrtovanje zdravstvenega kadra in specializacij upoštevajoč dejanske potrebe in zdravstveno stanje prebivalcev v naslednjih letih.
ZZZS na te in podobne potrebne ukrepe aktivno opozarja tudi Strateški svet za zdravstvo pri Vladi.
