Upravni odbor ZZZS predlaga Državnemu zboru RS, da zavrne predloga dveh zakonov s področja izplačevanja bolniških nadomestil

Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost (datoteka)

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je danes na svoji izredni dopisni seji sprejel stališče s predlogom amadmaja k predlogu ZZVZZ-U in predlogu ZDR-1C (v nadaljevanju: predloga dveh zakonov) ter predlagal Državnemu zboru RS, da predlagana zakona zavrne. Pri tem je nujno, da Državni zbor RS preneha s prakso nalaganja novih finančnih obveznosti ZZZS-ju brez zagotovitve novih dolgoročnih finančnih virov (na primer z uvedbo sistemske proračunske varovalke ali z dvigom prispevne stopnje) in brez dviga najvišjega dovoljenega obsega izdatkov ZZZS v odloku Državnega zbora RS o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024. Upravni odbor ZZZS poziva Državni zbor RS, da ustrezno zakonsko posodobi pravico do nadomestila plače in zakonsko podpre celovite ukrepe za hitrejše okrevanje in vračanje delavcev na delo z namenom učinkovitejšega obvladovanja zdravstvenega absentizma kot pomembnega širšega družbenega problema.

Matična odbora Državnega zbora RS sta pretekli teden sprejela dva predloga zakonov, s katerima se v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, predvideva skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca, in sicer s 30 na 20 delovnih dni. V primeru sprejema predlogov dveh zakonov bo javna zdravstvena blagajna občutno obremenjena, vendar pa zaradi tega niso istočasno predvideni dodatni finančni viri, iz katerih bodo dodatni izdatki lahko pokriti, in sicer bodisi z zvišanjem prispevne stopnje (Zakon o prispevkih za socialno varnost) bodisi s financiranjem iz državnega proračuna (sprememba sistemskega zakona). Nujno potrebna je tudi sprememba Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024, s katerim je Državni zbor RS ZZZS-ju dovolil v letošnjem letu porabo le v višini 3.720 milijnov evrov. Poleg tega bi sprejem predlogov dveh zakonov pomenil, da ZZZS potrebuje dodaten kader, ki bo izvajal obračunavanje in izplačevanje dodatnih nadomestil, zato bi morala Vlada RS takoj spremeniti kadrovski načrt ZZZS, ki opredeljuje dovoljeno število zaposlenih v ZZZS.

ZZZS predlogoma dveh zakonov nasprotuje zlasti iz naslednjih razlogov:

  • ZZZS bo občutno dodatno finančno obremenjen (od 80 do 94 milijonov evrov letno), pri čemer niso istočasno predvideni dodatni dolgoročni finančni viri, iz katerih bodo ti dodatni izdatki lahko pokriti, in sicer bodisi s financiranjem iz državnega proračuna bodisi z zvišanjem prispevne stopnje. Nezagotovitev dolgoročnih virov za predlagano širitev pravice do nadomestil v breme ZZZS lahko zaradi omejenih finančnih virov predstavlja krčenje obsega finančnih sredstev za zdravstvene storitve, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bodisi tako, da se bo zmanjšal njihov obseg in se bodo s tem še dodatno podaljšale čakalne dobe, bodisi tako, da v pravice ne bo mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij (npr. novih zdravstvenih storitev ali metod zdravljenja, novih zdravil, novih medicinskih pripomočkov), kar vse je poseg v zmanjšanje obsega pravic zavarovanih oseb, čemur pa ZZZS, ki zastopa zavarovane osebe, ni naklonjen.
  • Obstoječa ureditev je glede obdobja, za katero delodajalec zagotavlja nadomestilo, primerljiva z ureditvijo v številnih drugih evropskih državah, kot so npr. Danska, Belgija, Hrvaška, Finska, Nemčija v nekaterih državah pa vključitev obveznega zdravstvenega zavarovanja v financiranje nadomestila plače nastopi še kasneje, in sicer Avstrija (po 6. do 12. tednu), Luksemburg (po 13. tednu).
  • Finančne posledice so nerealno ocenjene. Predvidevamo, da bodo te bistveno višje od predvidenih 35 milijonov evrov, kot je to navedeno v predlaganih zakonih. Pričakuje se tudi, da se bodo zavarovanci zaradi skrajšanja obdobja izplačila nadomestila v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca samega lažje odločali za t. i. »bolniški stalež«, še posebej to velja za samostojne zavezance. Izdatki za bolniška nadomestila se že tako iz leta v leto povečujejo. Z naraščanjem deleža absentizma v breme ZZZS, zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224.694.620 evrov, so znašali leta 2017 že 314.771.214 evrov, v letu 2020 pa 444.266.915 evrov in v letu 2021 kar 497.704.846. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bila v letu 2021 z novelo ZZVZZ-R že določena nova pravica do nadomestila plače zaradi sobivanja ob hospitaliziranem otroku, ki se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krije od prvega dne sobivanja in zaradi katere še dodatno naraščajo izdatki za nadomestila. Naraščajo tudi sredstva za nadomestila iz naslova COVID-19. Poleg tega je v zakonodajnem postopku predlog novele ZZVZZ, ki zvišuje t. i. spodnji limit nadomestila, ki bo v primeru, če bo novela sprejeta, prinesla novo zvišanje izdatkov za nadomestila.
  • Skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za skrb in zdravje svojega delavca. Posledica ravnanja oz. odsotnosti ravnanja delodajalca je lahko tudi odsotnost od dela zaradi bolezni. Na zviševanje absentizma namreč vpliva tudi odsotnost ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji, odsotnost ustreznih ukrepov s področja zdravja in varnosti pri delu, ko gre za izboljševanje pogojev dela in razmer po posameznih gospodarskih dejavnostih, kar vse je obveznost delodajalca v skladu z zakonodajo s področja varstva in zdravja pri delu in delovnopravno zakonodajo (npr. mobing delodajalca, ki rezultira v duševnih motnjah delavca, bolezni kostno-mišičnega sistema, ki so posledica neustrezne urejenosti delovnega mesta ipd.). Upoštevati je treba tudi, da se v odsotnostih od dela zaradi bolezni, zaradi neustrezne ureditve področja priznavanja poklicnih bolezni, nahaja tudi večina odsotnosti zaradi poklicnih bolezni. S predlagano razbremenitvijo delodajalcev se bodo tako negativne posledice nezadostne skrbi delodajalca za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu prenesle v solidarnostni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: OZZ), kar ni skladno z namenom OZZ.
  • Obveznost delodajalcev (in tudi samostojnih zavezancev) iz naslova plačila denarnega nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo do 30 delovnih dni je že sedaj omejena, saj se iz sredstev OZZ plačuje denarno nadomestilo tudi v primeru iz tretjega in četrtega odstavka 137. člena ZDR-1 (t.i. »recidiv«, delodajalec plača maksimalno nadomestilo v trajanju do 120 dni v posameznem letu). V nekaterih primerih ZZZS plačuje nadomestilo v svoje breme že od prvega dne zadržanosti od dela (zadržanosti od dela zaradi nege ožjega družinskega člana, sobivanja, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, izolacije in spremstva, ki ju odredi zdravnik, poškodb, nastalih v okoliščinah iz 18. člena tega zakona in krvodajalstva), kar tudi predstavlja razbremenitev delodajalcev in samostojnih zavezancev.
  • S predlagano ureditvijo se tudi ne uresničuje ciljev, ki so navedeni v predlogu dveh zakonov. Predloga namreč ne izenačujeta položaja samozaposlenih in položaja delavcev. Položaj navedenih kategorij je že po trenutni ureditvi izenačen, saj sta obe kategoriji zavarovancev upravičeni do izplačila nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. dne zadržanosti od dela dalje, predlog zgolj pomika obdobje za obe kategoriji na 20. delovni dan. ZZZS meni, da predlagana ureditev tudi ne bi pomenila zmanjšanja prekarnega dela, saj so vzroki za uporabo te oblike dela kompleksnejši in ne izvirajo zgolj iz obveznosti iz naslova kritja nadomestila za bolniški stalež v breme delodajalca, temveč predvsem iz fleksibilnosti, ki jo omogoča ta oblika dela (lažje odpuščanje) ter tudi celotne ureditve obdavčljivosti osebnih dohodkov (plače).

Poleg zgoraj naštetih razlogov, zaradi katerih ZZZS nasprotuje predlogoma dveh zakonov je nadalje treba opozoriti na pričakovano povečanje števila zahtevkov za izplačilo nadomestila v breme OZZ, saj bo izplačilo nadomestila prej prešlo v breme OZZ. Po grobi oceni bo teh zahtevkov za najmanj 9 % več kot do sedaj. Glede na število obračunov za izplačilo nadomestila plače, ki jih je ZZZS prejel v letu 2021, število delavcev, ki na ZZZS opravljajo naloge izplačila nadomestila in pričakovano povečanje teh zahtevkov, če bosta predlagana zakona sprejeta, bo potrebno dodatnih 6 novih zaposlitev na teh nalogah. Z obstoječim kadrom na ZZZS že sedaj komaj dohajamo roke za izplačilo nadomestil, s predvideno novo ureditvijo pa bo to neizvedljivo. Zato bo nujno treba povečati kadrovski načrt za ZZZS, ki bo omogočil dodatne zaposlitve tudi zaradi navedene nove ureditve.

Kljub osnovnemu nasprotovanju ZZZS je treba opozoriti, da bo uveljavitev obeh zakonov v predlaganem besedilu povzročila težave v praksi. Da bi se zakona lahko izvajala, bi bilo treba določiti dovolj dolgo obdobje za njuno uveljavitev, kar bi omogočilo pripravo potrebnih sprememb informacijskih sistemov tako na strani delodajalcev, računovodskih hiš kot tudi na strani ZZZS in na informacijskem sistemu SPOT, ki omogoča delodajalcem elektronsko oddajo zahtevkov za refundacijo nadomestil plače ter na strani Finančne uprave RS. Tudi delodajalci namreč potrebujejo čas za prilagoditev programov za obračun plač in pripravo potrebnih poročil. V primeru sprejema predlogov dveh zakonov bi se zato morala zakona začeti uporabljati po treh mesecih od njunega sprejema, in sicer na prvi dan v določenem mesecu.

 

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO

ZAVAROVANJE SLOVENIJE