ZZZS opozarja na pomen cepljenja prebivalcev proti COVID-19
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je danes z Zdravstvenim domom Kočevje (v nadaljevanju: ZD Kočevje) predstavil pomen cepljenja proti COVID-19. ZD Kočevje je z današnjim dnem pričel z akcijo celotedenskega cepljenja nenaročenih oseb z mobilnimi ekipami po posameznih krajih, podjetjih in nakupovalnih središčih v občinah Kočevje, Kostel in Osilnica s ciljem zagotavljanja čimvečje precepljenosti prebivalcev. ZZZS pozdravlja takšen primer dobre prakse cepljenja, ki ga uvajajo tudi številni drugi cepilni centri po Sloveniji, ter poudarja pomen zadostne precepljenosti prebivalcev za zagotavljanje dostopnega zdravstvenega varstva ter splošnega zdravja prebivalcev tudi v obdobju pričakovanega četrtega vala epidemije.
ZZZS poziva vse odrasle osebe, pa tudi starše otrok, starejših od 12 let, da prevzamejo skrb in odgovornost za lastno zdravje in zdravje drugih ter celotne družbe ter se čimprej odločijo za cepljenje proti COVID-19, ki jih izvajajo cepilni centri po vsej Sloveniji. Številni cepilni centri, med drugimi tudi ZD Kočevje, kot primer dobre prakse organizirajo cepljenje, ki je čimbolj približano ljudem na terenu t.j. v kraju njihovega bivanja, delovnega mesta, nakupovanja... To je še posebej pomembno za oddaljene kraje ter za gibalno ovirane, kronično bolne, osamljene, starejše in druge ranljive skupine prebivalcev.
Ker je v Sloveniji cepiv dovolj, cepilni centri pa vedno pogosteje omogočajo cepljenje tudi nenaročenim osebam, je zdaj napočil odločilni trenutek za povečanje precepljenosti prebivalcev na ciljno oz. najvišjo možno raven. Od tega je odvisno, v kolikšni meri in za koliko časa bo javno življenje v Sloveniji možno zagotoviti v četrtem valu epidemije in v času sezone jesensko-zimskih prehladnih obolenj. Od tega je odvisna tudi dostopnost zdravstvenega sistema ter obseg zdravstvenih storitev, ki jih bo lahko zdravstveni sistem zagotovil v primeru manjše ali večje obremenitve. Izkušnje iz preteklih valov epidemije kažejo, da porast oseb, okuženih s COVID-19 ter porast bolnikov, ki so hospitalizirani zaradi COVID-19, posledično zaradi omejenih zdravstvenih zmogljivosti (kadri, oprema prostor) vodi v prenaročanje pacientov, katerih zdravstvena obravnava ni označena s stopnjo nujnosti »nujno« ali »zelo hitro« (izjemo predstavljajo tudi onkološke storitve ter obravnava nosečnic, porodnic in novorojencev). Posledično se je zmanjšal obseg opravljenih drugih zdravstvenih storitev (označenih s stopnjami nujnosti »hitro« ali »redno«) predvsem v bolnišnicah, kar lahko vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev. V letu 2020 je bilo tako v primerjavi z letom 2019 v zobozdravstveni dejavnosti izvedenih 23,6 % manj obravnav, v specialistični ambulantni dejavnosti 13,5 % manj obravnav, v akutni bolnišnični dejavnosti pa so izvajalci izvedli 13,3% manj operacij in posegov (slika 1). Na primarni ravni pri družinskih, otroških in šolskih zdravnikih je bilo število obravnav skoraj nespremenjeno, in sicer tudi zato, ker so se številni posveti s pacienti izvedli na daljavo. Kljub temu smo zaradi epidemije pacienti v zdravstvu v letu 2020 opravili 2 milijona obiskov manj (8% manj v primerjavi z letom 2019). Izkušnje preteklih valov epidemije še kažejo, da so izvajalci zdravstvenih storitev praviloma sposobni nadoknaditi zaostanke v obdobjih, ko je število okužb s COVID-19 majhno in obvladljivo, če so takšna obdobja razmeroma dovolj dolga, da omogočajo normalnejšo organizacijo dela. Nekoliko ugodnejšo sliko tako kažejo podatki za obdobje januar – junij 2021, ko je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 (pred epidemijo) v zobozdravstveni dejavnosti izvedenih 10 % manj obravnav, v specialistični ambulantni dejavnosti 0,3 % več obravnav, v akutni bolnišnični dejavnosti pa so izvajalci izvedli 11,1% manj operacij in posegov (slika 2). Na primarni ravni pri družinskih, otroških in šolskih zdravnikih pa je bilo število obravnav večje za 8%, na kar je vplivalo tudi povečanje števila teh zdravnikov za 37.
ZZZS poziva prebivalce, da se cepijo proti COVID-19, saj cepljenje v izjemno visokem deležu preprečuje smrt in težji potek bolezni, predstavlja pa lahko tudi zaščito pred blažjim potekom bolezni in okužbo. S čim večjo precepljenostjo bomo ohranili ustrezno dostopnost do zdravstvenega sistema in na najboljši možni način prispevali k čimbolj odprtemu javnemu življenju in k čim manjši škodi, ki jo lahko kot družba utrpimo zaradi COVID-19.
Slika (od leve proti desni): Primož Velikonja, pomočnik direktorice ZD Kočevje, doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS in Gregor Košir, podžupan občine Kočevje.
Slika: Mobilna cepilna enota ZD Kočevje ob Kočevskem jezeru.
Doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS.
Primož Velikonja, pomočnik direktorice ZD Kočevje.
